Preliminarno preiskavo prisluškovanja Merklovi je Harald Range odredil na podlagi suma vohunjenja in delovanja agentov, začeli pa naj bi jo z zasliševanjem prič. Pred uvedbo preiskave je nemško tožilstvo izvedlo niz predhodnih poizvedb, pri čemer naj bi se osredotočili na neznane pripadnike ameriških tajnih služb.

Da ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) prisluškuje Merklovi in tudi drugim svetovnim voditeljem, je lani razkril nekdanji sodelavec omenjene agencije Edward Snowden, kar je ohladilo odnose med Berlinom in Washingtonom. Snowden je obljubil še več podatkov o prisluškovanju, če mu bodo omogočili, da jih preda pristojnemu odboru nemškega parlamenta.

Merklova vlada je do zdaj zavračala možnost, da bi Snowden prišel v Berlin in pričal, saj se boji, da bi to še poslabšalo odnose med Nemčijo in ZDA.

Drugi Nemci morda na vrsti pozneje
Range je hkrati napovedal, da ne bo sprožil preiskave o vohunjenju komunikacijam več milijonom Nemcev, kar je prav tako razkril Snowden, a bi to lahko storil, če bodo med preiskavo prisluškovanja mobilnemu telefonu Merklove na dan prišle nove ugotovitve.

Nemški pravosodni minister Heiko Maas je napovedal, da bodo preiskovalci "ukrepali", če se bo izkazalo, da so ameriške obveščevalne službe kršile nemško zakonodajo.

Po napovedi preiskave je namestnik ameriškega predsednika za nacionalno varnost Ben Rhodes dejal, da bi morali zaskrbljenost Nemčije reševati z neposrednimi pogovori med državama, ne s preiskavo. Preiskavo so napovedali v času, ko se Barack Obama mudi na poti po Evropi in se bo z Merklovo srečal na vrhu skupine G7 v Bruslju.