"Gospod Snowden je kršil ameriške zakone. Mora se vrniti v domovino in se spoprijeti s posledicami svojih dejanj," je dejal svetovalec Bele hiše Dan Pfeiffer, potem ko je ameriški obveščevalec, ki mu je Rusija odobrila začasni azil, zaprosil za mednarodno pomoč pri prepričevanju Washingtona, da umakne obtožbe o vohunjenju proti njemu.

To je nekdanji pogodbenik ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), ki postopno razkriva ves obseg ameriškega vohunjenja, zapisal v pismu, ki ga je predal nemškemu poslancu iz stranke Zelenih. Hans-Christian Ströbele se je namreč pred dnevi v Moskvi presenetljivo sešel s Snowdnom, ki je izrazil pripravljenost, da nemški vladi pojasni vse dejavnosti NSA-ja. "Govorjenje resnice ni kriminal," je zapisal Snowden, ki lahko v Moskvi ostane do julija leta 2014, pri neki ruski spletni strani pa si je našel tudi službo.

"Kar ve, bi lahko povedal odboru"
Ameriški kongres in Bela hiša pa še naprej vztrajata, da si Snowden ne zasluži nikakršne milosti. "Če bi bili njegovi nameni čisti, bi lahko svoje ugotovitve in skrbi predstavili mojemu odboru, a se je odločil drugače, s tem pa je naredil ogromno škodo naši državi," je dejala demokratska senatorka Dianne Feinstein.

V Nemčiji pa še vedno odmeva razkritje, da so uslužbenci NSA-ja več kot desetletje prisluškovali prenosnemu telefonu kanclerke Angele Merkel, kar je ameriško-nemške odnose potisnilo na najnižjo raven v zadnjem obdobju. Američani naj bi poleg tega sledili tudi telefonom več milijonom Francozov in Špancev, podobna razkritja pa se pojavljajo tudi v drugih delih sveta. Vir vseh teh informacij naj bi bil prav Snowden.

"Ameriške sanje postajajo nočna mora"
V nemškem časniku Der Spiegel je zato več kot 50 uglednih Nemcev objavilo pismo, v katerem so politike pozvali, naj Snowdnu pokaže več podpore, med drugim tudi s tem, da mu ponudijo azil v Nemčiji. "Snowden je zahodnemu svetu napravil veliko uslugo. Zdaj mu moramo mi pomagati," je dejal Heiner Geissler, nekdanji generalni sekretar krščanskih demokratov Angele Merkel. Pisatelj in intelektualec Hans Magnus Enzensberger pa je zapisal, da se "ameriške sanje spreminjajo v nočno moro", kot najboljši kraj za Snowdnovo pribežališče pa je omenil Norveško, ki je politični azil leta 1935 ponudila Leonu Trockemu. Kritiziral je tudi Veliko Britanijo, ki je "postala ameriška kolonija" in ki Snowdna vidi kot izdajalca.

Snowden je v pismu, ki ga je naslovil "Manifest za resnico", posvaril med nevarnostjo, da obveščevalne agencije določajo politično agendo.