24. junija 1948 ob 6. uri zjutraj je sovjetski voditelj Stalin zaukazal zaprtje vseh avtocestnih in železniških povezav do Berlina. Na zaporo zahodnega dela Berlina sta ameriška in britanska vlada odgovorili z zračnim mostom, prek katerega so v mesto dostavljali življenjske potrebščine.

Med operacijo Vittles, kot so jo poimenovali Američani in ki je potekala od 26. junija 1948 do 27. avgusta 1949, je bilo opravljenih 277.278 poletov, s katerimi so v zahodni del Berlina pripeljali 2.326.205 ton življenjskih potrebščin.

Sovjetska zapora je bila posledica tega, da so Angleži, Američani in Francozi v svojih sektorjih (Nemčija je bila po drugi svetovni vojni razdeljena na štiri dele) uvedli nemško marko, Sovjeti pa so z zaporo želeli preprečiti uvedbo nove valute in prek nje gospodarsko neodvisnost zahodnega dela Berlina.

Sladkarije letijo z neba
Kapitan Jack O. Bennet je bil prvi pilot, ki je poletel nad Berlinom in prebivalcem pripeljal osnovne potrebščine. 26. junija se je potem zračni most tudi uradno odprl. Že v prvih dneh zračnega mostu so zahodni zavezniki z bombniki, ki so pozneje dobili ime Candy Bombers, pripeljali 348 ton pomoči. Ime Candy Bombers je povezano z metanjem bombonov in žvečilnih gumijev, s čimer je začel pilot Gail Halvorsen, sledili pa so mu drugi. V ZDA in Veliki Britaniji so ljudje začeli množično zbirati sladkarije, podatki pa kažejo, da naj bi piloti nad Berlinom poleg drugih potrebščin odvrgli tudi 23 ton sladkarij.

Zračni most je našel svoje mesto tudi v Guinnessovi knjigi rekordov: na velikonočno nedeljo, 16. aprila 1949, so samo v enem dnevu v Berlin pripeljali 12.940 ton premoga, goriva in življenjskih potrebščin. Takrat je na treh berlinskih letališčih vsakih 63 sekund pristalo letalo. V času zračnega mostu je umrlo 78 ljudi, od tega 39 Britancev, 31 Američanov in osem Nemcev.

Sovjeti so zaporo prekinili 12. maja 1949, čez 11 dni pa je bila iz zahodnih sektorjev ustanovljena Zvezna republika Nemčija.

K. T.