Betancourtova odškodnino utemeljuje s trditvijo, da kolumbijska vlada ni naredila dovolj za njeno zaščito, opozarja pa tudi na čustveno stisko in izgubo zaslužka v času ujetništva.

Tamkajšnje obrambno ministrstvo se je je na njeno zahtevo odzvalo s "presenečenjem in z obžalovanjem". "Betancourtova ni upoštevala priporočil varnostnih sil in drugih oblasti, naj ne potuje v dele države, v katerih je dejavna levičarska skupina Revolucionarne oborožene sile Kolumbije, znana tudi kot Farc. Prav na tem območju so jo med njeno predsedniško kampanjo tudi ugrabili," so dejali in ji vrnili žogico. Ministrstvo je namreč spomnilo na to, da so kolumbijski vojaki tudi sami tvegali življenja zanjo.

"Če vprašate mene, gre za potezo precej slabega okusa, storjeno povsem brez potrebe. Nima nikakršnih dokazov za te zahteve, ničesar," se je na to odzval kolumbijski podpredsednik Francisco Santos.

Pred dnevi so jo počastili s slovesnostjo
Betancourtova, sicer kolumbijsko-francoska državljanka, je bila od leta 2002 ujetnica levičarskih gverilskih upornikov, nato pa so jo skupaj z drugimi 14 ljudmi v reševanju s helikopterji osvobodili julija leta 2008. Prejšnji teden so njo in druge rešene ujetnike v Bogoti počastili z vojaško slovesnostjo, sicer pa je večino časa preživela z družino v Evropi.

Lani so trije nekdanji ameriški soujetniki izdali knjigo spominov z naslovom Konec ujetništva. V njej niso našli lepih besed za Betancourtovo, ki je bila po besedah enega izmed njih ošabna in sebična, kradla naj bi jim celo hrano. Ogrozila je tudi njihova življenja, ko je upornikom dejala, da so agentje ameriške obveščevalne službe Cia. Sama naj bi avtobiografijo izdala septembra.

Kolumbija - "raj" za ugrabitve
Kolumbija ima sloves države z največ ugrabitvami. Še leta 2001 so oborožene skupine in preprodajalci mamil vsako leto v povprečju ugrabili okoli 3.000 ljudi. Danes je to število manjše, vendar ni mogoče natančno povedati, kolikšno. Po podatkih vladne skupine Fondelibertad je februarja letos v ujetništvu živelo 79 ljudi.