Joe Biden je že med volilno kampanjo leta 2020 obljubljal, da njegova administracija ne bo gradila zidu. "Davkoplačevalski denar Američanov ne bo več uporabljen za gradnjo zidu na meji," je oznanil tudi ob prevzemu predsedniškega položaja leta 2021.

Ameriški minister za državno varnost Alejandro Mayorkas je v odzivu na kritike sporočil, da Bidnova administracija "od prvega dne verjame, da mejni zid ni rešitev", vendar jih h gradnji zavezuje zakonodaja. Nadaljevanje gradnje dela zidu so prvič napovedali že junija.

V skladu z zakonom iz leta 1974 morajo biti dodeljena sredstva na voljo za predvideni namen, razen če preklic odobrita senat in predstavniški dom. "Kongres smo večkrat pozvali, naj prekliče ta sredstva, vendar tega ni storil, in prisiljeni smo upoštevati zakon," je dejal Mayorkas, čigar ministrstvo pa je nedavno samo pozvalo h gradnji "fizičnih ovir" na mejnem območju.

Trump: delujejo samo kolesa in zidovi

Sredstva je v fiskalnem letu 2019 odobrila administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, ki je gradnjo zidu postavil v središče svoje kampanje. Trump je v odzivu na družbenih omrežjih že razglasil svojo zmago in zahteval opravičilo od Bidna.

"Kot sem že večkrat rekel, sta skozi tisočletja samo dve stvari dosledno delovali, kolesa in zidovi! Ali se bo Joe Biden opravičil meni in Ameriki, ker je trajalo tako dolgo, da se je premaknil?" je zapisal.

Ministrstvo za domovinsko varnost o "akutni potrebi" za fizične ovire

V ZDA na meji z Mehiko letos sicer opažajo rekordno število prebežnikov. V zadnjem fisklanem letu (od začetka oktobra 2022 do konca septembra 2023) so na meji pridržali 2,2 milijona prebežnikov.

Ministrstvo za domovinsko varnost je nedavno sporočilo, da je na območju "akutna potreba" po gradnji "fizičnih ovir in cest v bližini meje, da preprečijo nezakonite migracije".

Zid bodo gradili v okrožju Starr

Novo sekcijo zidu v dolžini 32 kilometrov bodo gradili v okrožju Starr, na redko poseljenem območju v dolini Rio Grande, kjer so v tem fiskalnem letu pridržali 245.000 prebežnikov.

Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador je v odzivu obsodil napovedano gradnjo in jo označil za "korak nazaj". Načrte so obsodili tudi okoljevarstveniki.

"Okrožje Starr je dom nekaterih najbolj spektakularnih in biološko pomembnih habitatov v Teksasu, zdaj pa jo bodo raztrgali buldožerji," je sporočil Laiken Jordahl iz Centra za biološko raznovrstnost.

Kongresniki z obeh strani kritično do Bidna

Kritični so tudi demokrati. Kongresnik iz predstavniškega doma Henry Cuellar je za BBC dejal, da nasprotuje "rešitvi iz 14. stoletja za težavo 21. stoletja". Kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez je gradnjo zidu označila za "kruto politiko", Bidna pozvala, naj "obrne smer", in dejala, da se morajo "ZDA resneje lotiti preoučevanja izvora migracij".

Več republikanskih kongresnikov pa je Bidna kritiziralo zaradi nenadnega zasuka v politiki.

Sorodna novica Zid na ameriško-mehiški meji: zaostrena retorika, stara politika

ZDA znova uvajajo deportacijske polete v Venezuelo

Med prebežniki, ki trenutno prihajajo v ZDA, je največ Venezuelcev, ki bežijo pred gospodarsko krizo v domovini. Bidnova administracija je prav tako v četrtek napovedala, da bodo obnovili deportacijske polete v Venezuelo, ki so jih prekinili zaradi slabih odnosov med državama.

Venezuelske oblasti so na družbenih omrežjih že potrdile dogovor. Visoki ameriški uradnik, ki ga navaja francoska tiskovna agencija AFP, je dejal, da bodo deportacijske polete nadaljevali v prihodnjih dneh, poroča Deutsche Welle.

Dva milijona prošenj v obravnavi

Migracije so sicer ena najbolj perečih političnih tem v ZDA. Septembra se je število prebežnikov na meji znova povečalo, njihovo število pa se povečuje tudi v mestih daleč od meje, kot je New York, poroča BBC. Ministrstvo za pravosodje navaja, da trenutno obravnavajo več kot dva milijona prošenj za priselitev.

Biden je sprva obljubljal, da bo razveljavil Trumpove sporne politike priseljevanja, vendar je ohranil odredbo 42 (Title 42), ki je uradnikom v času covida dovoljevala izgon prebežnikov v Mehiko brez možnosti, da bi zaprosili za azil.

Ko je veljavnost odredbe 42 maja letos potekla, je Bidnova administracija uvedla nova pravila, po katerih se morajo prebežniki še pred vstopom v ZDA prijaviti na posebni mobilni aplikaciji, sicer so ob nezakonitem vstopu deležni strožjih pogojev za pridobivanje azila. Število prebežnikov je po uvedbi novega ukrepa najprej strmo upadlo, v zadnjih tednih pa je spet začelo naraščati.

Migracije bodo pomembna predvolilna tema

V ZDA je po podatkih Inštituta za migracijsko politiko iz Washingtona trenutno okoli 11 milijonov prebežnikov brez dokumentacije. Migracije bodo najverjetneje tudi ena glavnih tem v predsedniški kampanji. Nedavna anketa Reutersa in Ipsosa je pokazala, da se več kot polovica Američanov – med njimi 73 odstotkov anketiranih republikancev in 37 odstotkov demokratov – strinja s trditvijo, da "priseljevanje otežuje življenje domorodnim Američanom".