Biden je v govoru v Beli hiši, ki so ga prenašale ameriške televizije, državljanom Rusije sporočil, da niso njihov sovražnik in da verjame, da si ne želijo "krvave, uničujoče vojne proti Ukrajini". Dejal je, da si ZDA "ne želijo neposrednega spopada z Rusijo", a da se bodo "odločno odzvale", če bo Rusija napadla Američane v Ukrajini.

Predsednik ZDA je še dejal, da je ruski napad na Ukrajino še vedno mogoč. ZDA še niso potrdile poročil, da je Rusija z območja ob meji z Ukrajino umaknila del svojih sil.

Scholz po pogovoru s Putinom: Poročila o delnem umiku ruskih enot dober znak

Ruska poročila o delnem umiku vojakov z območja ob ukrajinski meji so "dober znak", je po pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi dejal nemški kancler Olaf Scholz. Putin medtem zatrjuje, da si Rusija ne želi vojne.

Scholz je presodil, da je napetosti še vedno mogoče rešiti po diplomatski poti. "Ne glede na to, kako težke in resne se zdijo trenutne razmere, jih ne želim označiti kot brezupne," je dejal po pogovorih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Rusija je po njegovih besedah ključni akter pri ohranjanju varnosti v Evropi. "Za Evropejce je jasno, da trajne varnosti ni mogoče doseči proti Rusiji, ampak samo z Rusijo," je dejal.

Scholz je danes ob prihodu na pogovore v Moskvo poudaril, da bo ruskim sogovornikom povedal, da od Moskve pričakujejo jasne korake za zmanjšanje napetosti.

Putin pa je zatrdil, da si Rusija "seveda" ne želi vojne. "Ali si tega želimo ali ne? Seveda ne. Ravno zato smo dali predloge za pogajalski proces," se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Putin na skupni novinarski konferenci po pogovorih odzval na očitke Zahoda, da Rusija kopiči vojsko na meji z Ukrajino zato, da bi napadla zahodno sosedo.

Kot je dejal, je pripravljen nadaljevati sodelovanje z Zahodom pri varnostnih vprašanjih, da bi zmanjšali napetosti zaradi Ukrajine. "Pripravljeni smo sodelovati naprej. Pripravljeni smo iti po pogajalski poti," je dejal Putin.

Ob tem je razmere na vzhodu Ukrajine v regijah pod nadzorom proruskih separatistov označil za "genocidne". Pozval je k čimprejšnji razrešitvi spora v okviru mirovnega sporazuma iz Minska.

Scholz prvič s Putinom

Scholz ob prihodu v Moskvo, podobno kot francoski predsednik Emmanuel Macron pred njim, ni želel opraviti PCR-testa. Odločil se je, da mu bo PCR-test, ki je obvezen za vstop v Kremelj, opravil zdravnik na nemškem veleposlaništvu. Ruske zdravstvene predstavnike pa so povabili, da so na testiranju lahko navzoči.

Scholzev obisk, sploh prvi v Rusiji, odkar je konec lanskega leta postal kancler, je sicer zasenčila novica o vračanju ruskih sil v oporišča.

Scholz je že med ponedeljkovim obiskom v Kijevu Rusijo pozval k dialogu za rešitev napetosti na meji z Ukrajino. Dejal je, da bo ruskim sogovornikom povedal, da od Moskve pričakujejo jasne korake za zmanjšanje napetosti.

Na ruske zahteve, da Ukrajina ne sme postati članica Nata, je Scholz v Kijevu dejal, da to niti ni odprto, zato ne razume, zakaj je sploh tema pogovorov. In ponovil grožnje s sankcijami, a precej nedoločno in previdno, kot vedno v zadnjih tednih.

Nemčija še najbolj zadržana glede sankcij

Kancler je pred srečanjem dejal, da bo Putinu predal sporočilo Zahoda, da so odprti za dialog glede varnostnih pomislekov Rusije, da pa bodo v primeru napada na Ukrajino uvedli sankcije proti svoji sicer glavni trgovinski partnerici.

"Intenzivno pripravljamo sveženj sankcij in jih lahko uveljavimo kadar koli. Te smo dobro proučili skupaj s svojimi zavezniki, ZDA – z ameriškim predsednikom in njegovim osebjem. O tem razpravljamo tudi v okviru Unije in potrebno odločitev lahko sprejmemo takoj," je dejal v Kijevu.

Nemčija sicer zaradi tesnih energetskih povezav z Rusijo velja za bolj zadržano glede morebitnih sankcij proti Moskvi, a Scholz je v ponedeljek zatrdil, da nihče ne bi smel dvomiti o pripravljenosti in odločenosti Berlina, da kaznuje Rusijo v primeru napada na sosedo.

Od današnjih pogovorov v Moskvi nihče ne pričakuje preboja, a, kot zdaj pravi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, vedno obstaja možnost.

Moskva: Nekatere ruske enote se vračajo v oporišča

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se nekatere ruske vojaške enote v bližini Ukrajine začele vračati v oporišča. Kijev sporoča, da jim je s skupnimi diplomatskimi prizadevanji Ukrajine in Zahoda uspelo ustaviti rusko zaostrovanje.

"Enote ruskega južnega in zahodnega vojaškega okrožja so po opravljenih nalogah že začele nalagati svojo opremo za odhod," je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov in dodal, da se bodo ruski vojaki po končanih vajah vrnili v svoja oporišča. "Ker se ukrepi bojnega usposabljanja bližajo koncu, bodo čete kot vedno izvedle kombinirane premike do svojih stalnih oporišč."

Tudi Kremelj je potrdil, da je načrtovan umik nekaterih sil z ukrajinske meje, a pri tem poudaril, da se bo Rusija še naprej sama odločala o premeščanju svojih enot. Rusija bo nadaljevala prakso izvajanja vojaških vaj na svojem ozemlju in o tej pravici ne bo razpravljala z nikomer, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. "Rusija je izvajala in bo še naprej izvajala vaje na celotnem ozemlju Ruske federacije," je poudaril. "Vedno smo govorili, da se bodo po končanih vajah čete vrnile v svoja stalna oporišča. Tu ni nič novega. To je običajen proces."

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je v ponedeljek sporočil, da se nekatere obsežne vojaške vaje v Rusiji in Belorusiji bližajo koncu. Skupne vaje z Belorusijo naj bi po njegovih navedbah potekale do 20. februarja.

Kopičenje ruske vojske ob meji z Ukrajino je v zadnjih tednih sprožilo bojazni in svarila pred skorajšnjo rusko invazijo. Rusija je na mejo z Ukrajino razvrstila več kot 100.000 vojakov, kriza pa se je pred dnevi še zaostrila po opozorilih Washingtona, da naj bi Rusija napadla v sredo.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je medtem na družbenem omrežju Telegram zapisala: "15. februar 2022 se bo zapisal v zgodovino kot dan, ko je bila premagana zahodna vojaška propaganda. Zahod je bil osramočen brez enega izstreljenega naboja."

V Kijevu so medtem sporočili, da sta Ukrajina in Zahod z diplomacijo preprečila rusko stopnjevanje. "Nam in našim zaveznikom je uspelo preprečiti nadaljnje stopnjevanje Rusije," je dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. "Sredi februarja smo že in vidite, da diplomacija še naprej deluje."

Sorodna novica Scholz v Kijevu: Za zdaj se ne govori o članstvu Ukrajine v Natu

Ukrajinski uradniki so tedne dvomili o poročilih ameriških obveščevalnih služb, da se Rusija pripravlja na skorajšnji napad na zahodno sosedo. Kuleba je danes sicer še poudaril, da so napetosti vzdolž ukrajinskih meja še vedno velike in da mora Rusija umakniti preostale sile.

V Natu "previdno optimistični"

Na novice iz Moskve se je že odzval generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je v Bruslju ob predstavitvi tem zasedanja obrambnih ministrov zavezništva, dejal, da "iz Moskve prihajajo znamenja o pripravljenosti na nadaljnji dialog v povezavi z Ukrajino, ki so razlog za previden optimizem".

Obrambni ministri bodo po Stoltenbergovih besedah na srečanju v sredo in četrtek obravnavali najresnejšo varnostno krizo v Evropi v preteklih desetletjih. "Iz Moskve prihajajo znamenja, da bi se diplomacija morala nadaljevati. To je razlog za previden optimizem, a za zdaj nismo zaznali znamenj umirjanja razmer na terenu," je povedal.

Kopičenje ruskih vojaških sil ob in v Ukrajini je najmnožičnejše kopičenje bojnih sil od hladne vojne, pravi. "Vse je nared za nov napad, a Rusija ima še čas, da se preneha pripravljati na vojno in si začne prizadevati za mirno rešitev," je še poudaril generalni sekretar.

Liz Truss: Napad bi bil lahko pred vrati

Medtem pa olja na ogenj položaju priliva Velika Britanija, ki meni, da je napad Rusije na Ukrajino "zelo verjeten". Kot je dejala britanska zunanja ministrica Liz Truss, bi se lahko napad zgodil "kadar koli" in bi predstavljal grožnjo širši stabilnosti Evrope, kar da bi okrepilo agresorje po vsem svetu.

Britanski premier Boris Johnson in ameriški predsednik Joe Biden sta v ponedeljek v telefonskem klicu sicer poudarila, da še vedno obstaja možnost diplomatske rešitve, a Truss pravi, da bi bila lahko ruska invazija pred vrati, ruske sile pa da bi Kijev lahko dosegle "zelo, zelo hitro". "Še vedno velja, da bi lahko bila invazija neizogibna, za kar obstaja velika verjetnost," meni.

"Tu gre za širšo stabilnost Evrope," je povedala za Sky News. "In za širšo svetovno stabilnost in sporočilo, ki ga dajemo agresorjem. In moramo poslati sporočilo Vladimirju Putinu, da za agresijo ni nagrad."

Truss s svojim alarmantnim opozorilom uporablja ton politikov v ZDA, ki opozarjajo, da si Moskva želi sprožiti konflikt.

V Ukrajini dan enotnosti

O sporu med Rusijo in Ukrajino naj bi danes govorili tudi v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Na Dunaju naj bi se sešli delegaciji obeh držav in govorili o kopičenju ruske vojske ob meji.

Ukrajina in baltske države so namreč pozvale k pogovoru glede "nenavadnih vojaških dejavnosti" v Belorusiji, kjer ruska vojska skupaj z belorusko izvaja vojaške vaje. Rusija pa ni odgovorila na uradno zahtevo o posredovanju informacij glede vojaških dejavnosti.

Sorodna novica Igra imperijev: grožnja Rusije kot krinka apetitov ZDA v Ukrajini?

Je pa medtem ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski z odlokom 16. februar razglasil za dan enotnosti. "Rečeno nam je, da bo 16. februar dan invazije, naredili ga bomo za dan enotnosti," je v videonagovoru napovedal Zelenski.

Ukrajinci naj bi tako danes ob 10. uri po krajevnem času dvignili zastave po vsej državi in zapeli himno. "Pokažimo vsemu svetu svojo enotnost," je pozval 44-letni Zelenski, ki sicer v teh dneh želi umiriti javnost, zato je ZDA večkrat pozval, naj ne ustvarjajo množične histerije o "neizogibni vojni".

Ukrajinska nizkocenovna letalska družba Bees Airlines je medtem sporočila, da je bila prisiljena poslati vsa svoja letala v tujino zaradi povečanega tveganja vojaških spopadov. Družba Bees Airlines je eno letalo že premestila v Francijo, preostala pa naj bi danes ali jutri, so sporočili.

To sta prej storili že dve drugi letalski družbi v tej državi. Bees Airlines je še sporočil, da bodo obnovili normalno delovanje, ko se bodo razmere umirile.

Kijev opozarja na kibernetske napade

Ukrajinske oblasti so medtem sporočile, da je kibernetski napad onemogočil delovanje spletnih strani obrambnega ministrstva in oboroženih sil države ter dveh državnih bank. Po njihovih navedbah bi za napadom lahko stala Rusija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Spletno mesto obrambnega ministrstva javlja sporočilo o napaki, ki pravi, da je spletno mesto "v tehničnem vzdrževanju". Nedostopno je tudi spletno mesto ukrajinske vojske, je na Facebooku sporočil ukrajinski vladni center za strateške komunikacije in informacijsko varnost.

Hekerski napad je prizadel tudi državni hranilnici Oschadbank in Privat, dve največji finančni instituciji v državi.

Po navedbah vladnega centra je banko Privat in njeno aplikacijo Privat24 prizadel "množičen napad za zavrnitev storitve (DDOS)". Nedelovanje spletnih storitev sta potrdili tudi obe banki.

"Ni mogoče izključiti, da se agresor zateka k umazanim trikom," je sporočil vladni center v povezavi z Rusijo.

Pred enim mesecem je podoben kibernetski napad za krajši čas zaustavil delovanje ključnih vladnih spletnih mest. Zveza Nato se je na to odzvala z napovedjo dogovora o sodelovanju s Kijevom v kibernetskem vojskovanju. Tudi EU je takrat mobiliziral "vse svoje vire" za pomoč Ukrajini.