Bosna in Hercegovina sicer želi aktivirati Akcijski načrt za članstvo, formalni korak v okviru pridruževanja Natu, a mora pred tem dokončati registracijo vseh svojih vojaških sredstev v obeh entitetah, torej tako v bošnjaško-hrvaški Federaciji BiH-a kot Republiki srbski.

Kot poroča Reuters, pa bosanski Srbi nasprotujejo, da bi centralna vlada v Sarajevu registrirala vojaška sredstva Republike srbske. Srbska entiteta ni naklonjena članstvu BiH-a v Natu, ki je leta 1995 bombardiral srbske položaje v BiH-u, leta 1999 pa Zvezno republiko Jugoslavijo. V Republiki srbski naj bi tako organizirali referendum o članstvu v tej vojaški zvezi.

Pavel, češki general in vodja Natovega vojaškega odbora, pa je medtem pohvalil napredek BiH-a na vojaški ravni. "Naše priporočilo glede stopnje medoperativnosti in truda, ki ga oborožene sile vlagajo v reforme, bo pozitivno," je dejal. Kot je poudaril, pa bo odločitev, ali naj BiH aktivira Akcijski načrt za članstvo, politična.

Dragan Čović, predsednik trojnega predsedstva BiH-a, sestavljenega iz srbskega, hrvaškega in bošnjaškega člana, sicer bosanski Hrvat, je izrazil optimizem, da bi se lahko zunanji ministri članic Nata odločili, da aktivirajo omenjeni akcijski načrt na srečanju v Bruslju 5. in 6. decembra. Aktivacija tega načrta sicer sama po sebi še ni zagotovilo za članstvo v Natu.

Nato med grožnje Balkanu uvršča Rusijo, prebežnike, terorizem
Nato ima po Pavlovih besedah močan interes za stabilnost Balkana, med grožnjami, ki veljajo za vso Evropo, pa je omenil Rusijo, nezakonite migracije in terorizem.

Predsedstvo BiH-a, centralna vlada v Sarajevu in bošnjaško-hrvaška Federacija BiH-a že dolgo pravijo, da sta članstvi v Natu in EU-ju strateški prioriteti.

Na drugi strani se bosanski Srbi nagibajo bolj k Rusiji, svojo politiko pa prilagajajo politiki Srbije, kjer je Nato predvsem zaradi agresije leta 1999 močno nepriljubljen.