Nekdanji britanski ministrski predsednik Tony Blair je pred posebno komisijo branil odločitev vlade, ki jo je leta 2003 skupaj z ZDA sprejela o napadu na Irak.

"Orožje za množično uničevanje je Sadam Husein že uporabil v preteklosti, zagotovo ga je imel tudi po zalivski vojni. Pri tem je kršil deset resolucij Združenih narodov in zato bi potrebovali res močan dokaz, da bi mu verjeli. Trdno verjamem, da je Sadam imel orožje za množično uničevanje," je Blair še vedno prepričan, da je nekdanji iraški predsednik Sadam Husein imel na razpolago orožje za množično uničenje, kar je bil glavni vzrok za napad ZDA in Velike Britanije na Irak marca 2003. "Napadi 11. septembra so spremenili pogled na Irak," je Blair priznal, da so se zavezniki od takrat podrobno ukvarjali z mezopotamsko državo.

Grožnja že sama zmožnost razvoja
Ali je bil Huseinov Irak res grožnja Veliki Britaniji, kot je pred napadom zatrjeval Tony Blair? "Da ..., če bi bil Sadam osvobojen sankcij, bi zagotovo še naprej razvijal orožja za množično uničevanje," Blair ni znal naravnost obrazložiti neposredne nevarnosti pred napadom, kot so Anglo-Američani trdili spomladi pred sedmimi leti.

"Američanom smo dejansko rekli, da sta Sadam in Al Kaida dve različni stvari, toda pri tem nas je skrbelo, da bosta na določeni točki začela sodelovati," je 57-letnik iz Edinburga obrazložil povezovanje najbolj laične arabske države s skrajno islamistično teroristično organizacijo.

Kemično-biološkega orožja ni bilo
"Dejstvo, da je bil to odvraten režim in da nismo mogli tvegati, da bi Irak imel razvito orožje za množično uničenje. Kršile so se resolucije Združenih narodov glede tega, in to je bil glavni vzrok," je med večurnim zaslišanjem izpostavil Blair. V slabih osmih letih od padca Sadama Huseina in njegovega režima niso ne ameriški, ne britanski, ne kakšni tretji preiskovalci našli sledi o iraškem kemičnem ali biološkem orožju.

Blair je tudi zanikal, da bi z ameriškim predsednikom Georgeem W. Bushem, zavestno prikrila obveščevalne podatke, ki bi preprečili napad na Irak.

Komisija raziskuje ozadje invazije na Irak
Javna zaslišanja je posebna komisija, ki jo vodi upokojeni visoki funkcionar John Chilcot, začela novembra lani. Komisija želi osvetliti proces odločanja, ki je vodil v sodelovanje Velike Britanije v ameriški invaziji na Irak leta 2003, čeprav za to ni imela privoljenja Združenih narodov, in katere cilj je bil strmoglavljenje režima Sadama Huseina.

Napad zaradi orožja, ki ga ni bilo
Blair, ki je bil premier med letoma 1997 in 2007, je pred posebno komisijo odgovarjal ves dan. Čakala so ga številna težka vprašanja, še posebej po tem, ko je v pogovoru za BBC decembra lani priznal, da bi vojno v Iraku podprl tudi, če bi vedel, da nima orožja za množično uničevanje. To sta sicer vladi v Londonu in Washingtonu leta 2003 navajali kot glavni razlog za nujnost napada na Irak.

Omejen dostop do zaslišanja
Zaslišanje Blaira je bilo v majhni dvorani v Londonu, kjer je bilo za javnost namenjenih samo 80 sedežev, od tega 20 za svojce v Iraku ubitih britanskih vojakov. Pred poslopjem so potekale demonstracije proti vojni v Iraku, kjer je v sedmih letih umrlo 179 britanskih vojakov.

Prihod skozi stranski vhod
Pred konferenčnim centrom, kjer je poteka javno zaslišanje, se je zbralo več sto protestnikov, ki pa se jim je Blair s prihodom skozi stranski vhod izmuznil. Protestniki, ki so jim številni policisti preprečili dostop v neposredno bližino centra, so nosili napise "Blair v zapor", nekateri pa so imeli na obrazu maske s podobo nekdanjega britanskega premierja.