Potem ko se je podjetje leta soočalo z obtožbami, da služi na račun najemanja nepremičnin v nezakonitih naselbinah na palestinskem ozemlju, je v ponedeljek oznanilo, da s spletne strani umika okoli 200 ponudb.

"Številni v svetovni skupnosti so govorili, da podjetja ne bi smela poslovati tukaj, ker verjamejo, da ne bi smela služiti na ozemlju, s katerega so bili ljudje razseljeni," je sporočil Airbnb. "Sklenili smo, da moramo umakniti ponudbe v izraelskih naselbinah na okupiranem Zahodnem bregu, ki so v središču spora med Izraelci in Palestinci," so dodali.

Kot poroča Guardian, je oznanitev prišla dan pred torkovo objavo poročila organizacije za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch (HRW) o negativnih posledicah poslovanja Airbnbja v naselbinah.

Airbnb, ki pravi, da deluje v 191 državah, se bo moral soočiti s kritikami znotraj Izraela in od mednarodnih podpornikov te države, ki se borijo proti kritikam izraelske okupacije Zahodnega brega.

Očitki o diskriminaciji in antisemitizmu
Izraelski minister za turizem Jariv Levin je označil odločitev Airbnbja za "diskriminatorno", poročajo izraelski mediji, ministrstvu pa je naročil, naj "omeji delovanje podjetja po vsej državi". Guardian poroča, da ni povsem jasno, kaj to pomeni. Levin je odločitev Airbnbja označil tudi za "kapitulacijo pred poskusi bojkota".

Organizacija, ki predstavlja izraelske naseljence, Svet Ješa, je sporočil, da je odločitev Airbnbja "posledica ali antisemitizma ali kapitulacije pred terorizmom ali pa obojega", poroča BBC.

Višji palestinski pogajalec in generalni sekretar Palestinske osvobodilne organizacije Saeb Erekat je v ponedeljek pozdravil Airbnbjevo odločitev kot "prvi pozitivni korak", pritožil pa se je, ker se njihova odločitev ne nanaša tudi na Vzhodni Jeruzalem, ki je tako kot preostanek Zahodnega brega pod izraelsko okupacijo.

Aktivisti že leta pozivajo Airbnb in druga podjetja, naj se umaknejo z zasedenih ozemelj. V Airbnbju so priznali, da so "imeli težave pri iskanju pravega pristopa".

HRW je odločitev Airbnbja pozdravil. Po njihovem mnenju gre za "pomembno priznanje, da takšna ponudba ne gre skupaj z odgovornostjo glede človekovih pravic".

Turizem kot "politično orodje"
Zagovorniki naselbin se trudijo okrepiti turizem na zasedenih ozemljih, pri čemer jim pomaga izraelska vlada, ki je tam celo ustanovila nacionalne parke. Poročilo EU-ja, ki je pricurljalo v javnost, medtem nekatere izmed teh projektov označuje za "politično orodje za podporo, legitimacijo in razširitev naselbin".

Leta 2016 je Airbnb postal tarča dodatnih kritik, ko je postalo znano, da je podjetje na svoji spletni strani nepremičnine v naselbinah umeščal v Izrael, ne pa na palestinska ozemlja. Palestinski diplomat Husam Zomlot je takrat dejal, da gre za "promocijo ukradene lastnine in zemlje". Dodal je, da bo prišel čas, ko bodo "podjetja, ki služijo na račun okupacije", prišla pred sodišče.

Za naseljence civilno, za Palestince vojaško pravo
Izrael palestinska ozemlja, vključno z Zahodnim bregom, okupira od leta 1967, na njih pa velja za tam živeče Palestince drugačen režim. Življenje Palestincev namreč urejajo izraelske vojaške uredbe, zanje pa velja vojaško pravo. Za judovske naseljence medtem velja izraelsko civilno pravo. Na majhnem delu Zahodnega brega, na nepovezanih kosih tega ozemlja, imajo Palestinci samoupravo.

Iz izraelskih naselbin, ki so nezakonite po mednarodnem pravu in so v desetletjih po okupaciji nastale načrtno ter strateško kot način preprečevanja vzpostavitve palestinske države, so se razvila prava mesta z več deset tisoč prebivalci. V naselbinah živi že okoli 600.000 judovskih naseljencev. Palestinci v naselbinah, zgrajenih na njihovi zemlji, ne smejo živeti. Naselbine na Zahodnem bregu so povezane s cestnim omrežjem, ki Palestincem ni dostopno, in deli območje, kjer živijo Palestinci na majhne, nepovezane enklave.