Trumpa, ki je decembra lani "sveto mesto" priznal za prestolnico Izraela. Medtem pa je bilo v spopadih na meji med judovsko državo in Gazo ubitih najmanj 52 Palestincev.

Trumpa na odprtje veleposlaništva, ki se je v Jeruzalem preselilo iz Tel Aviva, ni bilo, je pa v videonagovoru med drugim dejal, da "gre za velik dan za Izrael, ki ima kot suverena država pravico določiti svoje glavno mesto. S selitvijo veleposlaništva smo le priznali očitno dejstvo. ZDA ostajajo zavezane iskanju trajnega mirovnega sporazuma med Palestinci in Izraelci. ZDA bodo vedno velik prijatelj Izraela in partner pri boju za svobodo in mir".

Trump je v Jeruzalem poslal visoko delegacijo, ki jo je vodil namestnik državnega sekretarja John Sullivan, v njej pa so med drugim bili še Trumpova hči Ivanka in njen mož Jared Kushner ter minister za finance Steven Mnuchin.

Odprtje veleposlaništva na simbolični 14. maj
Slovesnosti se je udeležilo okrog 800 ljudi, večinoma Američanov, med njimi kongresniki in drugi, ki čutijo posebno vez z Izraelom. Slovesnost simbolično poteka na dan 14. maja, ko (moderni) Izrael (po gregorijanskem koledarju) praznuje 70 let svoje ustanovitve (14. maj 1948). "Pred 70 leti je David Ben Gurion oznanil neodvisnost (Izraela), 70 let pozneje so ZDA končno naredile naslednji korak," je na slovesnosti ob odprtju dejal ameriški veleposlanik v Izraelu David Friedman. Friedman je dodal, da se je treba za ta zgodovinski trenutek zahvaliti "pogumu ene osebe" – ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Sledil je bučen aplavz.

Netanjahu: Jeruzalem je večna in nedeljiva prestolnica Izraela
Plaketo na veleposlaništvu sta odkrila ameriški finančni minister Steve Mnuchin ter Trumpova hči in njegova svetovalka Ivanka. "Uradno in prvič vas pozdravljamo na veleposlaništvu ZDA tu v Jeruzalemu, prestolnici Izraela," je dejala Ivanka Trump. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se je še enkrat zahvalil Trumpu, pa je v nagovoru povedal: "To je velik dan za Jeruzalem in Izrael. Dan, ki bo vtisnjen v naš nacionalni spomin za generacije." Netanjahu je nagovor sklenil z besedami, da je "Jeruzalem večna in nedeljiva prestolnica Izraela".

Izrael je na slovesnost povabil vse veleposlanike, a večina Evrope dogodek bojkotira. Povabilu so se odzvali le veleposlaniki Avstrije, Madžarske, Romunije in Češke.

Na meji z Gazo 52 ubitih in 2.200 ranjenih
Že dopoldne pa so na meji med Izraelom in Gazo izbruhnili protesti in spopadi med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami, v katerih je bilo po zadnjih podatkih palestinskih oblasti ubitih 52 Palestincev, najmanj 2.200 pa ranjenih. Islamistično gibanje Hamas, ki vlada v Gazi, že šest tednov ob meji z Izraelom organizira proteste in demonstracije "Velikega pohoda vrnitve".

Abas: ZDA niso več posrednik v sporu
Palestinski predsednik Mahmud Abas je obsodil "izraelski pokol" in razglasil tridnevno žalovanje, na palestinskih ozemljih pa pozval k splošni stavki. ZDA je znova obsodil zaradi selitve veleposlaništva v Jeruzalem. Poudaril je, da ZDA "niso več posrednik na Bližnjem vzhodu" in da je ameriško veleposlaništvo v Jeruzalemu "nova ameriška naselbina" v mestu.

Izraelska vojska: S silo nad teroristična dejanja
Izraelske oblasti protestnikom očitajo, da želijo prebiti mejno ograjo in vdreti v Izrael, kar želijo preprečiti. Po podatkih izraelske vojske je v "nasilnih protestih" vzdolž meje sodelovalo približno 40.000 Palestincev, varnostne sile pa so ravnale v skladu s "standardnim postopkom", navaja BBC. "Izraelske obrambne sile (IDF) bodo s silo odgovorile na vsako teroristično dejavnost in bodo storile vse, da Izrael obvarujejo pred napadi," je v izjavi zapisala izraelska vojska. Premier Netanjahu pa je pozneje na Twitterju zapisal, "da ima vsaka država dolžnost, da brani svoje meje. Teroristična organizacija Hamas želi uničiti Izrael, zato je poslala tisoče, da bi prečkali mejo. Odločno bomo še naprej branili svojo suverenost in državljane".

Bela hiša: Hamas je namerno izzval takšen odgovor
Tudi ameriška Bela hiša je za 52 smrtnih žrtev med Palestinci okrivila Hamas. Tiskovni predstavnik Bele hiše Raj Shah je dodal, da je "Hamas namerno in cinično izzval takšen odgovor" in da se ima Izrael pravico braniti.

Hamas pozival "k pohodu milijona" ob meji
K "pohodu milijona" ob meji je predtem Hamas Palestince pozival po zvočnikih mošej, prebivalce pa so na območje vozili z avtobusi in tovornjaki. Nekateri izmed protestnikov so metali kamenje, zažigali gume in se približali ograji na meji, na drugi strani katere so jih "čakale" oborožene izraelske varnostne sile. Mladi so iz protesta proti odprtju ameriškega veleposlaništva na križiščih zažigali avtomobilske pnevmatike. Zaradi protestov so bila v Gazi zaprta podjetja, šole, univerze, trgovine in banke.

Pozivi k umiritvi razmer in preprečitvi stopnjevanja napetosti
Na nasilje ob meji Gaze in Izraela se je odzvala tudi mednarodna skupnost. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je sprti strani pozvala k zadržanosti in preprečevanju nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Pozvala je k nadaljevanju pogajanj in iskanju politične rešitve za izraelsko-palestinsko vprašanje. "Izrael mora spoštovati pravico do mirnih protestov in načelo sorazmerne uporabe sile. Hamas in drugi, ki vodijo protest v Gazi, pa morajo zagotoviti, da ta ostane nenasilen in da ga ne izkoriščajo za druge cilje," je dejala. Podobni pozivi prihajajo tudi iz Velike Britanije, Francije, Nemčije in Rusije. Nad razmerami v Gazi je zaskrbljen tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres. "Zelo sem zaskrbljen nad incidenti, ki so se zgodili v Gazi," je dejal Guterres, ki meni, da dogodki kažejo, da je potrebna politična rešitev za izraelsko-palestinsko vprašanje.

Egipt in Jordanija obsodila čezmerno uporabo sile; Turčija "žuga" ZDA
Na streljanje na palestinske protestnike sta se odzvala tudi Jordanija in Egipt, sicer edini arabski državi, ki imata vzpostavljene diplomatske odnose z Izraelom. Obe državi sta obsodili uporabo čezmerne sile zoper neoboroženo in nebogljeno palestinsko civilno prebivalstvo. Jordanija je nasilje označila za zločin. Napade so obsodili tudi Libanon, Kuvajt, Iran in Turčija, ki ob tem s prstom žuga tudi proti ZDA, saj so po njenem mnenju ob Izraelu prav tako odgovorne za poboje ob meji med Gazo in Izraelom. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je med obiskom v Londonu dejal celo, da ZDA niso več del rešitve bližnjevzhodnega vprašanja, ampak del problema. Al Kaida je vnovič pozvala k sveti vojni.

Izrael navdušen, preostali svet potezo Trumpa zavrača
Trumpova odločitev o selitvi veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem je navdušila Izraelce, po drugi strani pa močno razburila Palestince in zlasti arabski svet, saj naj bi status tega svetega mesta dorekli v okviru izraelsko-palestinskih mirovnih pogovorov, Palestinci pa si želijo v Vzhodnem Jeruzalemu vzpostaviti prestolnico svoje prihodnje države. Odločitev je s posebno resolucijo decembra lani obsodila tudi Generalna skupščina Združenih narodov, podprla jo je tudi Slovenija.

Jeruzalem sveto mesto za Jude, kristjane in muslimane
Odločitev o selitvi ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem je sporna, saj mesto velja za sveti kraj kristjanov, Judov in muslimanov in simbolizira stoletja njihove skupne in hkrati krvave zgodovine. Palestinci zahtevajo Vzhodni Jeruzalem, na katerem Izrael nezakonito gradi judovske naselbine, za prestolnico svoje države. Izrael vztraja, da mu zaradi zgodovinskih, verskih in političnih razlogov pripada celotni Jeruzalem, ki ga je razglasil "za večno in nedeljivo prestolnico judovske države." Zahodni del mesta je osvojil v vojni leta 1948, ko je po razglasitvi neodvisnosti dobil vojno s petimi arabskimi državami, vzhodni del mesta pa je zasedel leta 1967 v t. i. šestdnevni vojni. Združeni narodi zasedbo označujejo za protizakonito, kar pa Izrael zavrača.

Poseben status Palestincev v Vzhodnem Jeruzalemu
Palestincem, živečim v Vzhodnem Jeruzalemu, je Izrael dodelil poseben status. Tako kljub pripojitvi tega dela mesta k Izraelu niso izraelski državljani, ampak imajo, kot opozarja Urad ZN-a za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA), status "stalnih prebivalcev" Izraela. To jim omogoča večjo svobodo gibanja po Izraelu kot Palestincem na preostalih zasedenih ozemljih, deležni pa so tudi nekaterih socialnih pravic. Ob tem Palestinci v Vzhodnem Jeruzalemu niso niti državljani Palestine niti polnopravni državljani Jordanije. Imajo le začasne jordanske potne liste. Vzhodni Jeruzalem je bil nekoč središče palestinskega političnega, komercialnega, verskega in kulturnega življenja, po zasedbi pa ga je Izrael odrezal tako od Gaze kot od preostanka Zahodnega brega.