V protestih in tik pred njimi je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev. Foto: Reuters
V protestih in tik pred njimi je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev. Foto: Reuters
Ranjeni
Izraelska vojska je ranila tudi več 1.400 ljudi, več kot 700 s pravim strelivom. Foto: Reuters
Izraelska vojska
Izrael je na mejo z Gazo razporedil tudi več kot 100 ostrostrelcev. Foto: Reuters
Benjamin Netanjahu
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po krvavem petku pohvalil ravnanje izraelske vojske. Foto: Reuters

Proti protestnikom na meji med Gazo in Izraelom, ki so zahtevali pravico do vrnitve palestinskih beguncev na svoje domove v današnjem Izraelu, od koder so bili pregnani ali so zbežali leta 1948, je izraelska vojska uporabila pravo strelivo, naboje, prevlečene z gumo, solzivec in granate.

Po navedbah zdravstvenih oblasti v Gazi je bilo 16 ljudi ubitih (Al Džazira sicer poroča o najmanj 17 mrtvih), več kot 1.400 jih je bilo ranjenih, od tega 758 s pravim strelivom. Preostale so zadeli naboji, prevlečeni z gumo, ali pa so vdihovali solzivec.

Predlog resolucije je vložil Kuvajt, v njem pa pozval k "neodvisni in transparentni preiskavi" nasilja. Prav tako je predlog izražal "resno zaskrbljenost zaradi razmer na meji" ter potrdil "pravico do miroljubnih protestov". K neodvisni preiskavi smrtnih primerov je pred tem že pozval tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

Članice Varnostnega sveta so osnutek resolucije prejele v petek, dan pozneje pa so ZDA sporočile, da ga ne podpirajo, so povedali diplomatski viri. Ameriško zunanje ministrstvo je pred tem sporočilo, da so ZDA "globoko užaloščene" zaradi izgube življenj, in pozvalo k zmanjševanju napetosti.

Tudi EU se je odzval z izrazom obžalovanja. "EU obžaluje izgubo življenj. Naše misli so z družinami žrtev," je dejala visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini. Po njenih besedah bi morala biti še posebej izraelska uporaba pravega streliva predmet neodvisne in transparentne preiskave.

Izrael zavrača preiskavo
Izraelski obrambni minister Avigdor Lieberman je že zavrnil pozive k preiskavi ravnjanja izraelske vojske. V izjavi za izraelski državni radio je pozive k neodvisni preiskavi označil za "hinavske" ter poudaril, da ne bo preiskovalne komisije. "Take stvari tukaj ne bo. Ne bomo sodelovali z nobeno preiskovalno komisijo," je dejal. Lieberman je še dejal, da protesti niso "festival v Woodstocku".

Petek je bil najbolj krvav dan na območju Gaze od izraelskih napadov leta 2014. Soboto so palestinske oblasti razglasile za dan žalovanja, na isti dan so pokopali žrtve. Izraelske oblasti krivdo za smrt ljudi, ki so jih ubili izraelski vojaki, valijo na palestinsko gibanje Hamas, ki vlada v Gazi. Poročil o žrtvah na izraelski strani ni.

Streli v hrbet, Netanjahu hvali vojsko
Izraelska vojska je med protesti na mejo z Gazo razporedila tudi več kot 100 ostrostrelcev. Na spletu so se pojavili videoposnetki, ki prikazujejo, kako izraelski vojaki streljajo na neoborožene palestinske protestnike. V hrbet je bil ustreljen in ubit 19-letni Abdelfatah Abdelnabi, medtem ko je tekel stran od meje z Izraelom.

Po smrtonosnem ukrepanju zoper protestnike je izraelski premier Benjamin Netanjahu po poročanju Al Džazire pohvalil izraelsko vojsko. V soboto se je vojakom tako zahvalil za "varovanje državnih meja" in omogočanje, da so "izraelski državljani v miru praznovali praznik opresnikov". "Bravo za naše vojake," je še dejal.

Ostre besede je namenil turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, ki je izraelski napad na območju Gaze označil za "nečloveški". "Najbolj moralna vojska na svetu ne bo poslušala lekcij o moralnosti od nekoga, ki že leta nediskriminatorno bombardira civiliste," je zapisal na spletnem družbenem omrežju Twitter.

Gaza pod 51-letno okupacijo in 11-letno blokado
Gaza je pod izraelsko okupacijo že od leta 1967. Čeprav je Izrael svojo vojsko in nekaj tisoč naseljencev iz enklave umaknil leta 2005, ohranja nadzor nad njenimi mejami, zračnim prostorom in ozemeljskimi vodami. Ob tem od leta 2007 (v sodelovanju z Egiptom) izvaja strogo blokado Gaze, zaradi katere so humanitarne razmere na tem 365 kvadratnih kilometrov velikem območju nevzdržne. Več kot polovica od dveh milijonov ljudi, ki živijo v Gazi, so begunci ali potomci beguncev iz leta 1948. Pogosto živijo le nekaj kilometrov od krajev, iz katerih so bili pregnani pred 70 leti ob ustanovitvi Izraela. Takrat je bilo pregnanih okoli 750.000 ljudi, uničene pa so bile celotne vasi, kar Palestinci imenujejo nakba oziroma katastrofa.

Petkova zborovanja so bila začetek šesttedenskih protestov, imenovanih Veliki pohod vrnitve, ki bodo predvidoma trajali do sredine maja, ko bo Izrael praznoval 70. obletnico ustanovitve, ZDA pa naj bi odprle novo veleposlaništvo v Jeruzalemu.