Kot je sporočila izraelska vojska, je napadla Hamasovo skladišče orožja, poslopje za proizvodnjo orožja in vojaško poslopje, in sicer kot povračilo za petkovo izstrelitev treh raket iz Gaze v Izrael. Izraelska vojska je še sporočila, da je eno prestregla, ena je pristala na nenaseljenem območju, tretja pa je v mestu Sderot. Žrtev ni bilo.

V novih izraelskih napadih sta bila ubita dva pripadnika Hamasovih oboroženih sil, Brigad Izedina Al Kasama. Trupli 28- in 30-letnika so našli pod ruševinami. V zadnjih zračnih napadih na jugu in osrednjem delu Gaze je bilo ranjenih 25 ljudi, med njimi tudi šestmesečni dojenček.

V Gazi so izraelske sile tako v zadnjih 24 urah ubile štiri ljudi, 160 pa je ranjenih. Prvi dve smrtni žrtvi sta bila civilista, ki sta umrla, ko so izraelski vojaki v petek streljali na množico protestnikov.

Skupaj ranjenih skoraj 800 ljudi
Na petkovih protestih Palestincev na ozemljih, ki jih Izrael okupira od leta 1967, torej v Gazi, na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, je bilo skupno poškodovanih okoli 760 Palestincev. 261 jih ima strelne rane, večinoma zaradi gumijastih nabojev, poroča Rdeči polmesec.

Palestince na zasedenih ozemljih je na ulice pognala odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v sredo oznanil, da ZDA v nasprotju z večdesetletno uradno ameriško politiko priznavajo Jeruzalem za glavno mesto Izraela. Vzhodni Jeruzalem je sicer pod izraelsko vojaško okupacijo, zahodni del mesta pa je Izrael zasedel v vojni leta 1948. Celo mesto bi moralo biti pod mednarodnim nadzorom. Medtem ko Izrael mesta ne želi deliti in ga v celoti označuje za svoje glavno mesto, pa Palestinci vzhodni del zahtevajo za glavno mesto neodvisne Palestine.

Trumpova odločitev je naletela na obsodbe praktično po vsem svetu, tako v arabskih in pretežno muslimanskih državah kot v evropskih. Poleg Izraela je med redkimi državami, ki ameriško potezo pozdravljajo, Romunija. Romunski zunanji minister Teodor Melescanu je tako dejal, da je s tem Trump poslal jasen signal, da bodo ZDA pritisnile za rešitev odnosov med Izraelom in Palestinci.

Izraz podpore Trumpovi odločitvi je v preteklih dneh izrazil tudi češki predsednik Miloš Zeman, ki se zavzema za preselitev češkega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Novi češki premier Andrej Babiš je dejal, da Trumpova ideja "ni dobra".

Abas odpovedal srečanje
Medtem je palestinski predsednik Mahmud Abas odpovedal za ta mesec napovedano srečanje s podpredsednikom ZDA Mikom Penceom. Ta v Palestini namreč ni dobrodošel, so sporočili iz Abasovega urada in pojasnili, da je Trump s sporno odločitvijo glede Jeruzalema prekoračil vse meje.

Bela hiša je Palestince sicer posvarila, naj ne odpovedo srečanja, vendar tamkajšnja javnost močno pritiska na svojega predsednika, naj zaradi poteze Trumpa ne sprejme Pencea. Kot je povedal visoki predstavnik Abasovega gibanja Fatah Džibril Radžub, Pence v Palestini ni dobrodošel. Pence, ki v naslednjem tednu odhaja na turnejo po Bližnjem vzhodu, je sicer med najbolj gorečimi podporniki sporne Trumpove odločitve.

Srečanje s podpredsednikom ZDA je iz enakega razloga odpovedal tudi papež koptske cerkve Tavadros II., ki bi se moral s Penceom konec meseca sestati v Kairu. "Odločitev predsednika ZDA je bila neobzirna do čustev več milijonov Arabcev," je potezo komentirala Cerkev.