Nemiri in spopadi so izbruhnili v Betlehemu, Nablusu, Hebronu in tudi na območju Gaze, kjer so razočarani Palestinci zažigali gume. Po zadnjih podatkih palestinskega Rdečega polmeseca je bilo pri tem ranjenih okoli 760 Palestincev, od tega jih je 260 utrpelo strelne rane, večinoma z gumijastimi naboji, ostale pa je poškodoval solzivec. Nekatere so ranili tudi pravi naboji, ki so jih izraelski vojaki uporabili ne le v Gazi, ampak tudi ponekod na Zahodnem bregu, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Spopadi naj bi potekali tudi na vhodu v stari del Jeruzalema. Po tradicionalnih petkovih molitvah v tamkajšnji mošeji Al Aksa so se verniki napotili proti staremu jedru, pri čemer so vzklikali "Jeruzalem je naš, Jeruzalem je naša prestolnica" in "Ne potrebujemo praznih besed, temveč kamne in kalašnikovke". Pozivali so tudi k padcu savdske kraljeve družine, ki jo vidijo kot zaveznico Izraela.

V Gazi ubita dva človeka
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na palestinsko ministrstvo za zdravje, je izraelska vojska v Gazi ubila Palestinca, 30-letnega Mahmuda Al Masrija, ki je bil ubit na jugu Gaze. Izraelska vojska je potrdila, da je ob meji z Gazo ustrelila dva Palestinca, ki da sta bila "glavna pobudnika nasilnih izgredov". Zvečer so palestinske oblasti sporočile še drugo smrtno žrtev protestov v Gazi. Šlo naj bi za 54-letnega Maherja Atalaha.

Izraelska vojska je medtem izvedla tudi zračni napad na Gazo. Kot je sporočila, je šlo za odgovor na izstrelitev rakete iz Gaze. Palestinsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je ranjenih najmanj 25 ljudi, od tega šest otrok.

30 let po prvi začetek nove vstaje?
"Danes, na 30. obletnico prve intifade (palestinske vstaje), se naše ljudstvo znova dviga v nasprotovanju odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa," je med molitvami v Gazi pozval eden vodilnih članov gibanja Hamas Ahmad Bahar. Hamas je zaradi Trumpove odločitve pozval k tretji palestinski vstaji oz. intifadi. V prejšnjih, ki sta potekali v obdobjih med letoma 1987 in 1993 ter 2000 in 2005 je bilo ubitih več tisoč Palestincev in več kot 1.000 Izraelcev.

"Kdor koli bo prestavil veleposlaništvo v okupirani Jeruzalem, bo postal sovražnik Palestincev in tarča palestinskih frakcij," je dejal eden izmed vodij Hamasa Fati Hamad. "Intifado razglašamo, dokler ne bosta osvobojena Jeruzalem in celotna Palestina."

Ravno na današnji dan mineva 30 let od začetka prve intifade, ki jo je sprožil trk izraelskega vojaškega tovornjaka v osebno vozilo v begunskem taborišču Džabalija v Gazi, pri čemer so bili ubiti štirje Palestinci. Medtem ko je prva intifada večinoma obsegala proteste in stavke ter razne oblike civilne nepokorščine, je druga obsegala tudi oborožen upor Palestincev zoper izraelske okupacijske sile.

Ramala: ZDA ne morejo voditi mirovnega procesa
Palestinski predsednik Mahmud Abas je medtem v odziv na Trumpovo odločitev dejal, da ZDA ne morejo voditi mirovnega procesa med Izraelom in Palestinci. "Zavračamo ameriško odločitev glede Jeruzalema. S takšnim stališčem ZDA niso več kvalificirane, da so pokrovitelj mirovnega procesa," je dejal Abas.

Glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat pa je dejal, da se Palestinci z ZDA ne bodo več pogovarjali, dokler Trump ne prekliče svoje odločitve o Jeruzalemu.

Članice Varnostnega sveta: Ameriška odločitev napačna
V Varnostnem svetu so članice tega organa na izrednem zasedanju, ki so ga sklicale Francija, Velika Britanija, Italija, Švedska, Urugvaj, Bolivija in Senegal, poudarjale, zakaj je ameriška poteza napačna in škodljiva ter, kot so opozorile evropske članice, v nasprotju z resolucijami ZN-a.

Veleposlanica ZDA v ZN-u Nikki Haley je kritike zavračala. Dejala je, da so ZDA še vedno verodostojen posrednik med Izraelom in Palestinci. Po njenih besedah so Združeni narodi bolj škodovali obetom za mir na Bližnjem vzhodu, kot pa mu koristili. "Izrael nikoli ne bo in ne bi smel biti prisiljen v sporazum od ZN-a ali katere koli skupine držav, ki so dokazale svoje zanemarjanje varnosti Izraela," je dejala. Trumpova odločitev pa je bila sprejeta v korist miru, je še dejala.

Varnostni svet sicer ni sprejel nobene formalne odločitve, so pa veleposlaniki petih evropskih držav, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in Švedske, po zasedanju izdali skupno izjavo, v kateri so zapisali, da Trumpovo dejanje "ni v skladu" z resolucijami ZN-a in "ni koristno" z vidika doseganja miru v regiji.

Na zasedanju sta nastopila tudi predstavnik Palestincev, ki je pozval k umiku Trumpove odločitve, in predstavnik Izraela, zaradi česar ZDA niso bile popolnoma osamljene.

Protesti po svetu
Sredina Trumpova oznanitev o priznanju Jeruzalema in selitvi veleposlaništva je dvignila na noge arabski in muslimanski svet ter vznejevoljila zahodne države, ki so izrazile nestrinjanje z Washingtonom.

Protesti proti odločitvi ZDA potekajo v številnih mestih po svetu. O več tisoč Palestincem naklonjenih protestnikih poročajo iz Carigrada. Vzklikali so slogane, kot sta "Jeruzalem je naš in bo to tudi ostal" ter "Dol z Ameriko, dol z Izraelom". Do Trumpove odločitve je ostro stališče že pred dnevi zavzel turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je za 13. december zaradi tega tudi sklical nujno zasedanje Organizacije islamskega sodelovanja (OIC).

Vzkliki, da je "Jeruzalem arabski", so odmevali tudi v Kairu, kjer se je pred mošejo Al Ašar zbralo več kot sto ljudi. Pozivali so tudi k enotnosti Arabcev proti "sionističnemu napadu", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Več tisoč ljudi je protestiralo tudi v jordanski prestolnici Aman, iz Bagdada poročajo o nekaj sto protestnikih. Protesti so potekali tudi v Teheranu, kjer se je zbralo več sto ljudi. Protestniki so zažigali ameriške zastave in slike Trumpa ter vzklikali slogane "Dol z Ameriko", "Dol z Izraelom" ter "Jeruzalem bo osvobojen".

V Libanonu so protesti potekali tako v Bejrutu kot v palestinskih begunskih taboriščih po vsej državi, kjer so množice ljudi zažigale gume in izraelske zastave. Nasprotniki Trumpove poteze so protestirali tudi v Tuniziji, Maleziji, Bangladešu, Pakistanu, Afganistanu, Indoneziji.

Protesti so potekali tudi v nekaj evropskih mestih. Na Dunaju se je na protestu, ki se je začel pred ameriškim veleposlaništvom, po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA zbralo približno 700 ljudi. Pred Brandenburškimi vrati v Berlinu pa je nestrinjanje z odločitvijo ZDA izrazilo približno 1.200 ljudi.