Preden je Esper zanikal umik, pa je Reuters poročal, da je dobil v vpogled pismo ameriške vojske Iraku, po katerem naj bi ta sporočila, da se bodo ameriške sile umaknile iz Iraka, a ni jasno, ali naj bi državo zapustilo vseh okoli 5.000 tam nameščenih ameriških vojakov. Vojska se sicer sklicuje na spoštovanje iraške suverenosti in poziv parlamenta in premierja Adela Abdula Mahdija.

Pismo je podpisal ameriški poveljnik mednarodne koalicije proti Islamski državi William H. Seely III. Vojska je v njem napovedala, da bodo koalicijske sile za umik uporabile helikopterje. Nad Bagdadom so v ponedeljek zvečer že leteli helikopterji, a ni znano, ali je to povezano z napovedanim umikom. Esper je sicer dejal, da ne ve, za kakšno pismo naj bi šlo.

Kasneje je načelnik generalštaba oboroženih sil ZDA Mark Milley pojasnil, da je šlo za slabo pripravljeno sporočilo, v katerem so samo obvestili iraško stran o povečanju premeščanja ameriških vojakov, pri čemer pa ne gre za umik.

Iraški parlament je v nedeljo izglasoval resolucijo, s katero poziva k odhodu vse tuje vojaške enote, ker se številni bojijo, da bi lahko petkov atentat na poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde, generala Kasema Solejmanija, privedel do nove vojne. Za resolucijo so glasovali šiitski predstavniki, medtem ko je večina sunitskih in kurdskih predstavnikov izredno sejo bojkotirala.

Resolucija je za iraško vlado nezavezujoča, a jo bo najverjetneje upoštevala, saj je premier Abdul Mahdi že prej pozval parlament, naj čim prej konča navzočnost tujih vojaških enot v državi. Mahdi je dejal, da tudi če bi se lahko država znašla v notranjih in zunanjih težavah, je za državo najboljša možnost, da opusti prošnjo za pomoč tujih vojaških sil na čelu z ZDA.

Takoj po uboju Soljemanija so sicer ZDA zaradi povečanih napetosti napovedale, da bodo v regijo poslale še okoli 3.000 dodatnih vojakov, ki naj bi prišli iz 82. zračne divizije, nameščene v oporišču Fort Bragg v Severni Karolini. Iz te divizije so v regijo poslali nekaj sto svojih enot že pred atentatom, in sicer v odgovor na napad na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu na silvestrovo. Trump, ki pravi, da želi končati neskončne ameriške vojne na Bližnjem vzhodu, je od maja lani na Bližnji vzhod poslal skupaj 14.000 dodatnih vojakov.

Nato obsoja Iran

Po petkovem napadu so ZDA v Bruslju zaveznikom v Natu pojasnjevale dogodke in si zagotovile njihovo podporo. Generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg je po srečanju dejal, da vse članice podpirajo ZDA, tudi on pa pozval k zmanjševanju napetosti.

O ameriškem letalskem napadu, v katerem je bil ubit Solejmani, je dejal, da je to ameriška odločitev, da so ZDA na današnjem sestanku pojasnile razloge zanjo in da zaveznice cenijo brifing Američanov.

Obenem pa je Stoltenberg izrekel tudi obsodbo Irana. "Združeni smo v obsodbi iranske podpore različnim terorističnim skupinam," je dejal. Dodal je, da se mora Iran "vzdržati nadaljnjega nasilja in provokacij".

Na vprašanja, ali so evropske zaveznice kritizirale ZDA zaradi likvidacije Solejmanija, je Stoltenberg odgovoril, da vse zaveznice skrbijo destabilizacijske dejavnosti Irana na območju.

Zavezniki so po Stoltenbergovih besedah izrazile tudi močno podporo Natovi misiji za usposabljanje v Iraku, a Nato začasno ustavlja usposabljanje na terenu in ostaja v tesnem stiku z iraškimi oblastmi.

Možnosti izgona vseh tujih sil iz Iraka Stoltenberg ni želel komentirati. Poudaril je, da Natova misija koristi tako zaveznicam kot Iraku in da je Nato na terenu na povabilo iraških oblasti.

Trump ponovil grožnje

Na poti s Floride v Washington je ameriški predsednik Donald Trump novinarjem ponovil grožnje z napadi na iranske kulturne spomenike, s sankcijami pa je zagrozil tudi Iraku, če bo uresničil sklep parlamenta o umiku ameriških vojakov iz države. Kot je dejal, bo morala iraška vlada, če bo od ameriških vojakov res zahtevala, naj zapustijo državo, plačati za tamkajšnjo "izredno drago" zračno oporišče, ki je stala milijarde dolarjev. Če bo Bagdad zahteval odhod ameriških sil, "bomo uvedli takšne sankcije, kot jih še niso videli. V primerjavi s temi bodo sankcije proti Iranu videti mile."

V pogovoru z novinarji na letalu je ponovil, da stoji za svojimi besedami glede Irana. "Oni lahko ubijajo naše ljudi. Oni lahko mučijo in pohabljajo naše ljudi. Oni lahko nastavljajo bombe na cestah in razstreljujejo naše ljudi. Mi pa se ne smemo dotakniti njihovih kulturnih spomenikov? To ne gre tako," je dejal. Napad na kulturne spomenike sicer spada med vojne zločine.

Iran spominja na ameriško sestrelitev potniškega letala

Trump je Iranu zagrozil z napadi na 52 ciljev v državi, tudi kulturnih krajev, ker je Iran toliko Američanov od leta 1979 444 dni zadrževal kot talce na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu.

Iranski predsednik Hasan Rohani je v odzivu na to grožnjo na Twitterju zapisal, da "kdor omenja število 52, naj se spomni tudi števila 290". Leta 1988 je namreč ameriška mornarica sestrelila iransko civilno potniško letalo in ubila 290 ljudi.

Unesco poudarja konvenciji o zaščiti kulturnih objektov

V odzivu na Trumpove grožnje je generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay na srečanju z iranskim veleposlanikom pri Unescu Ahmadom Džalalijem poudarila, da so tako Iran kot ZDA ratificirali konvenciji o zaščiti kulturnih objektov in svetovne dediščine iz let 1954 in 1972.

"Konvencija iz leta 1972 države obvezuje, da ne sprejmejo nobenih namernih ukrepov, ki bi posredno ali neposredno poškodovali kulturno in naravno dediščino v drugi državi podpisnici te konvencije," so poudarili v Unescu.

Audrey Azoulay je spomnila tudi na resolucijo Varnostnega sveta ZN-a iz leta 2017, ki obsoja uničevanje kulturne dediščine.

Glavna žalna slovesnost za Solejmanijem

V Teheranu je v ponedeljek potekala glavna slovesnost v spomin na Solejmanija, ki jo je vodil iranski vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej in so jo z nedelje prestavili na ponedeljek zaradi velike množice ljudi, ki se je želela posloviti od njega.

Molitev se je udeležilo na tisoče ljudi, vodil pa jih je Hamenej, ki je v določenem trenutku celo jokal. Ob Hameneju so na slovesnosti, ki so jo prenašale praktično vse iranske televizije, stali še iranski predsednik Hasan Rohani in drugi pomembni ljudje z vrha iranske politike in vojske.

Slovo milijonov od ubitega generala

Solejmanijeve posmrtne ostanke so nato prepeljali na trg Asadi na zahodu Teherana. Vzdolž te okoli tri kilometre dolge poti se je zbralo več milijonov ljudi, ki so se želeli posloviti od ubitega generala. Zaradi velike množice je procesija trajala veliko dlje, kot so načrtovali.

Zbrani so bili oblečeni v črno, številni so nosili fotografije ubitega poveljnika in vzklikali gesla, kot so "Smrt Ameriki" in "Smrt Izraelu". "Dati moramo uničujoč odgovor," je eden od žalujočih dejal za francosko tiskovno agencijo AFP. Drugi je menil, da bi moral Iran napasti vsa vojaška oporišča ZDA na območju, ki so v dosegu iranskih raket.

Solejmanijeva hči Zejnab Solejmani je posvarila, da ZDA zaradi napada čaka "temen dan". "Nori Trump, ne misli, da je z mučeništvom mojega očeta vsega konec," je dejala.

Iz Teherana so posmrtne ostanke Kasema Solejmanija prepeljali v mesto Kom južno od Teherana, kjer bo posebna slovesnost. Sam pogreb Solejmanija naj bi bil v torek v njegovem rojstnem kraju Kerman na jugovzhodu Irana.

Pompeo: Usmrtitev Solejmanija je bila nujna

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je v nedeljo nadaljeval kampanjo prepričevanja javnosti, da je bila petkova usmrtitev Solejmanija potrebna za preprečitev "takojšnje grožnje", čeprav ni razložil, o kakšni grožnji govori. Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar, naj bi Pompeo Trumpa že več mesecev prepričeval o nujnosti uboja Kasema Solejmanija, a se Trump s tem ni strinjal. Zdaj naj bi ga o nujnosti takšnega ravnanja prepričali obveščevalni podatki. Torej podatki služb, o katerih ima predsednik sicer slabo mnenje in jim ne zaupa, je še poročal Stopar.

Kako bi se stvari razpletle, če ne bi bilo atentata

Kot je pojasnil iraški premier Adel Abdul Mahdi, naj bi se na dan atentata srečal s Solejamanijem, general pa naj bi predal iranski odgovor na sporočilo Savdske Arabije, ki ga je predtem iraški premier prenesel Teheranu. Večinsko sunitska Savdska Arabija in šiitski Iran naj bi, kot je zatrdil Mahdi, "dosegla preboj glede razmer v Iraku in regiji".

Evropska trojica poziva k umiritvi razmer

Iran je dva dni po ameriškem atentatu na generala Kasema Solejmanija v Bagdadu napovedal, da bo nadaljeval odmik od zavez jedrskega dogovora, ki ga je leta 2015 sklenil s šestimi državami. Nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Boris Johnson so Iran v nedeljo pozvali, naj kljub vsemu ohrani jedrski sporazum iz leta 2015.

"Pozivamo Iran, naj umakne vse ukrepe, ki niso v skladu z jedrskim sporazumom," so zapisali v skupnem pozivu. Trojica je Iran pozvala, naj se na ameriško likvidacijo Solejmanija ne odzove na način, ki bi še zaostril razmere na Bližnjem vzhodu. Pozvali so Teheran, naj se vzdrži "dodatnih nasilnih dejanj ali njihovega podpiranja". "Nujno je, da se zadeve umirijo. Pozivamo vse vpletene, naj pokažejo kar največjo zadržanost in odgovornost," so zapisali v skupni izjavi, ki so jo sprejeli po nedeljskem skupnem telefonskem pogovoru. Reuters poroča, da bo šla nemška kanclerka 11. januarja v Moskvo, kjer bo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom razpravljala o najnovejši krizi na Bližnjem vzhodu. Spremljal jo bo tudi zunanji minister Heiko Maas.

Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen izraža globoko zaskrbljenost nad napovedjo Irana, da ne bo več spoštoval mednarodnega jedrskega sporazuma. Ta napoved prihaja v času hudih napetosti v regiji, zato je z evropskega vidika pomembno, da Iran ta sporazum spoštuje, je dejala. "Prepričati moramo Iran, da je to tudi v njegovem interesu," je dodala.

Sorodna novica Ameriška oznaka iranske garde kot zagotovilo trajne sovražnosti med državama

Zunanji ministri EU-ja naj bi se v petek sestali na izrednem srečanju v Bruslju na temo iranske krize. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je medtem obžaloval napoved Irana, da ne bo več spoštoval mednarodnega jedrskega sporazuma iz leta 2015, po katerem se je Teheran zavezal k nadzoru svojega jedrskega programa v zameno za odpravo nekaterih mednarodnih sankcij, a so ZDA od sporazuma leta 2018 odstopile.

V Bruslju poudarjajo, da so osredotočeni na iskanje načinov, kako bi prispevali k umiritvi razmer, sicer pa bodo pred nadaljnjimi ukrepi, na primer morebitno ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, najprej počakali na oceno Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) glede izvajanja sporazuma.

Oglasila se je tudi Rusija, ki je podpisnice pozvala, naj dogovor obravnavajo kot prednostno nalogo, češ da je obstoj dogovora odvisen od "evropskih kolegov". "Ohranitev širših dogovorov in zagotovitev njihove trajne uveljavitve mora ostati prednostna naloga za vse partnerice," je v izjavi sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Medtem je Trump je ponovil odločno nasprotovanje možnosti, da bi Iran kadar koli pridobil jedrsko orožje. "Iran ne bo nikoli imel jedrskega orožja," je tvitnil.