Netanjahujeva konservativna stranka Likud bi po izidih vzporednih volitev v 120-članskem knesetu osvojila 30 ali 31 sedežev, Netanjahujev desni blok pa skupaj 61 ali 62 sedežev.

Blok aktualnega premierja Jaira Lapida bi imel skupaj z zavezniškimi strankami 54 ali 55 sedežev.

Lapidova sredinska stranka Ješ Atid naj bi v parlamentu zasedla od 22 do 24 sedežev, skrajno desna sionistična lista Itamarja Ben-Gvira pa bo po izidih vzporednih volitev tretja največja stranka s 15 sedeži.

Končni uradni izidi naj bi bili znani šele v četrtek, a vse kaže na prepričljivejšo zmago desnice, kot so ji napovedovale ankete. Vseeno bo treba počakati na konec preštevanja glasov, saj se glede na majhne razlike izid še lahko spremeni.

Netanjahu se bo za oblikovanje vlade verjetno moral zanašati na podporo sionistične liste oziroma najskrajnejših političnih sil pod vodstvom ultranacionalističnih voditeljev Ben-Gvira in Bezalela Smotricha, te javno zagovarjajo judovski supremacizem.

Izraelci so že petič v manj kot štirih letih volili novo vodstvo. Tudi napovedi so kazale na zmago Netanjahuja pred Lapidom. Netanjahu je na položaju premierja skupno preživel že 15 let. 73-letni vodja Likuda uživa visoko podporo kljub sodnemu postopku, v katerem mu tožilstvo očita korupcijo.

Še vedno priljubljeni "Bibi" je premiersko mesto junija 2021 prepustil Naftaliju Benetu, ki je skupaj z Lapidom in kopico ideološko izjemno nasprotujočih si strank oblikoval koalicijo 61 poslancev v 120-članskem knesetu.

Leto pozneje je morala koalicija po izgubi večine razpustiti parlament in sklicati nove volitve, hkrati pa je vodenje prehodne vlade prevzel dotedanji zunanji minister Lapid.

Ta si je v kratkem času, ki ga je preživel na čelu vlade, vodi jo od junija, pridobil priljubljenost, a za nov mandat bi morale dobre izide na volitvah doseči predvsem njegove zavezniške stranke. Zdajšnjo vlado je poleg njegove centristične stranke Ješ Atid tvorilo še sedem strank celotnega političnega spektra. Prvič je bila v njej tudi stranka izraelskih Arabcev.