Tiskovni predstavnik sirskega obrambnega ministrstva je za sirsko tiskovno agencijo Sana povedal, da so odpravili varnostne grožnje in "ostanke režima" v obalnih provincah Latakija in Tartus. "To smo dosegli in razglašamo konec vojaške operacije," je dejal.

Pozdravil je uspeh pri doseganju zastavljenih ciljev in napovedal "nove načrte za nadaljevanje boja proti ostankom strmoglavljenega režima in prizadevanja za odpravo vseh prihodnjih groženj".

Razglasitev konca operacije sledi večdnevnemu nasilju v sirskih obalnih pokrajinah, v katerem je bilo ubitih več kot tisoč ljudi.

Začasni sirski predsednik Ahmed Al Šara je podpornike nekdanjega predsednika Al Asada obtožil, da skušajo Sirijo znova povleči v državljansko vojno, obsodil nasilje nad civilisti in pozval k narodni enotnosti.

Boji so se začeli v četrtek, ko so borci, zvesti nekdanjemu predsedniku, v zasedi napadli varnostne sile trenutne vlade, kar je sprožilo val maščevalnih napadov, med drugim na civiliste, pripadnike alavitov.

Da bi zatrla upor, je sirska vlada zaprosila za okrepitve in na tisoče borcev se je z vseh koncev države zgrnilo na sirsko obalo. Čeprav so borci uradno pod okriljem nove sirske vlade, še vedno obstajajo milice, od katerih so bile nekatere v preteklosti vpletene v kršitve človekovih pravic in so razmeroma nedisciplinirane, je poročal britanski Guardian.

V nedeljo je trenutni predsednik Al Šara v televizijskem nagovoru, posnetem v mošeji v četrti Maza v Damasku, ki so ga objavili arabski mediji, sporočil, da so dogodki v okviru "pričakovanih izzivov", in pozval k nacionalni enotnosti.

"V tem kritičnem trenutku se spopadamo z novo nevarnostjo – ostanki nekdanjega režima in njihovi tuji podporniki skušajo podžgati nove spore in našo državo potegniti v državljansko vojno, da bi jo razdelili ter uničili njeno enotnost in stabilnost," je dejal.

Ob tem je ponovil, da bodo terjali odgovornost vseh, ki so vpleteni v "prelivanje krvi civilistov" in ki zlorabljajo oblast za dosego lastnih ciljev. "Nihče ne bo nad zakonom," je še dodal Al Šara v videonagovoru, potem ko je pred tem pozval k nacionalni enotnosti.

Pozneje v nedeljo je sirsko predsedstvo napovedalo ustanovitev sedemčlanskega odbora, ki ga sestavljajo sodniki in odvetnik, njegova naloga pa bo preiskati umore civilistov in varnostnih sil. Odbor, ki je bil ustanovljen za "doseganje miru in odkrivanje resnice", bo poročilo s svojimi ugotovitvami pripravil v 30 dneh.

V Teheranu so medtem zavrnili medijske obtožbe o vpletenosti v nasilje v Siriji. "Te obtožbe so popolnoma smešne in jih zavračamo," je sporočil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva in dodal, da je kazanje s prstom na Iran v tem kontekstu "stoodstotno zavajajoče".

Napade na pripadnike alavitske manjšine je ob tem označil za popolnoma neupravičene.

Ubitih več kot 1000 ljudi

Sirski observatorij za človekove pravice (SOHR) s sedežem v Združenem kraljestvu je sporočil, da je bilo v napadu ubitih več kot 1000 ljudi, od tega 745 civilistov, 125 pripadnikov sirskih varnostnih sil in 148 Asadovih privržencev.

Sirska mreža za človekove pravice (SNHR) navaja, da so Asadovi privrženci ubili 148 civilistov, sirske varnostne sile pa 327 civilistov in ujetih borcev. Sirska vlada števila ubitih ni navedla.

Združeni narodi so obsodili skrb vzbujajoča poročila o poboju celotnih družin na severozahodu Sirije, kjer je v spopadih med varnostnimi silami in privrženci Asadovega režima umrlo največ ljudi od začetka revolucije leta 2011.

Komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk je v nedeljo pozval k preiskavi umorov in k odgovornosti storilcev, je poročal Guardian. "Prejemamo izredno skrb vzbujajoča poročila o pobojih celotnih družin, vključno z ženskami, otroki in borci, ki so se predali," je dejal. "Ubijanje civilistov na obalnih območjih na severozahodu Sirije se mora takoj nehati."

Komisar je še dejal, da "obstajajo poročila o hitrih usmrtitvah na sektaški osnovi, ki so jih zagrešili neznani storilci, pripadniki varnostnih sil prehodnih oblasti in ljudje, povezani z nekdanjo vlado".

O nasilju bo Varnostni svet govoril za zaprtimi vrati

Vir iz sirskih varnostnih sil je pred tem dejal, da so se spopadi v okolici mest Latakija, Džabla in Banija umirili, medtem ko so sile preiskovale okoliška gorata območja, kjer se po ocenah skriva okoli 5000 Asadu naklonjenih upornikov.

Medtem so ZDA in Rusija, ki je bila zaveznica Asadovega režima, Varnostni svet Združenih narodov zaprosile, naj se zaradi stopnjevanja nasilja sestane za zaprtimi vrati.

Maščevalno nasilje sirskih varnostnih sil je povzročilo strah v alavitski skupnosti, ki živi predvsem na obali Sirije. Pri Alavitih je odstavljeni sirski predsednik Al Asad novačil svoje privržence, čeprav večina ni bila povezana z režimom.

Po mnenju skupin za človekove pravice sta zavezanost k pravičnosti pri prenosu oblasti in vključujoča vlada ključna za to, da v Siriji ne bi znova izbruhnilo nasilje. Sirska prehodna oblast naj bi ta mesec napovedala novo vlado, vendar bo domača in mednarodna skupnost pozorna, v kolikšni meri bodo v njej zastopane sirske etnične in verske manjšine.

Po valu nasilja bodo nove sirske oblasti težje prepričale mednarodno skupnost, predvsem ZDA, naj ukinejo sankcije, ki veljajo za eno glavnih ovir za gospodarsko stabilnost države. Zahodne države so Sirijo večkrat opozorile, da bo njen odnos do sirskih manjšin odločilen pri ukinitvi sankcij.

SDF bo del državnih institucij

Sirske demokratične sile (SDF), ki jih vodijo Kurdi, v preteklosti pa so jih podpirale ZDA, so sklenile dogovor o vključitvi v nove sirske državne institucije, je sporočilo sirsko predsedstvo. Dogovor, ki vključuje popolno prekinitev sovražnosti, sta podpisala Al Šara in poveljnik SDF-a Mazlum Abdi.

Po dogovoru, katerega besedilo je predsedstvo objavilo na spletu, bodo vse civilne in vojaške ustanove na severovzhodu Sirije integrirane v državo, ki bo tako prevzela nadzor nad mejami, letališči ter naftnimi in plinskimi polji.

SDF se je po drugi strani strinjal, da bo podprl vlado v boju proti ostankom vladavine Al Asada ter kakršnim koli grožnjam varnosti in enotnosti Sirije.

Na čelu SDF-a je kurdska milica YPG, ki je za Turčijo podaljšek prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK). Medtem ko zahodne države PKK uvrščajo med teroristične skupine, pa to ne velja za SDF in YPG.