A država že pripravlja novo, za nekatere sporno zakonodajo.

Izredne razmere, ki jih je predsednik države Recep Tayyip Erdogan razglasil 20. julija 2016, so prenehale veljati ob 1. uri po krajevnem času. Čeprav izredne razmere običajno trajajo tri mesece, so jih v Turčiji podaljšali sedemkrat.

Nova, še strožja zakonodaja
Turška vlada že načrtuje sprejetje nove zakonodaje, ki bo vključevala nekatere najstrožje določbe izrednih razmer. O predlogu, ki so ga provladni mediji poimenovali protiteroristična zakonodaja, bo danes razpravljal pristojni odbor, v ponedeljek pa poslanci na plenarni seji.

V največji opozicijski Republikanski ljudski stranki (CHP) menijo, da bodo novi ukrepi primerljivi z izrednimi razmerami. "S tem predlogom, z ukrepi v tem besedilu, izredne razmere ne bodo podaljšane za tri mesece, temveč za tri leta," je dejal vodja poslanske skupine CHP Özgür Özel.

Odpustitve "sumljivih" javnih delavcev
Predlog predvideva, da bodo imele oblasti še tri leta pravico, da odpustijo javne uslužbence, ki so povezani s "terorističnimi" skupinami. Po sončnem zahodu bodo prepovedani protesti in zborovanja na javnih krajih, oblasti jih bodo sicer lahko odobrile do polnoči, če ne bodo kršili javnega reda. Osumljenec bo lahko brez obtožnice pridržan do 48 ur oziroma do štiri dni v primeru več kaznivih dejanj.

Oblasti so sicer do zadnjega trenutka opravljale posebne pristojnosti, ki jih imajo z izrednimi razmerami. 8. julija je bil objavljen odlok, v skladu s katerim je bilo odpuščenih 18.632 ljudi, med njimi 8.998 policistov, zaradi domnevnih povezav s terorističnimi organizacijami.

Tarča najobsežnejše čistke v sodobni turški zgodovini niso bili samo domnevni privrženci v ZDA živečega pridigarja Fethullaha Gülena, ki mu Ankara pripisuje odgovornost za državni udar, temveč tudi kurdski aktivisti in levičarji. Nekdanji voditelj opozicijske prokurdske Ljudske demokratske stranke (HDP) Figen Yuksekdag in Selahattin Demirtas sta po aretaciji novembra 2016 zaradi povezav s kurdskimi uporniki še vedno v zaporu.