"Doslej naši partnerji iz sporazuma niso izpolnili naših pričakovanj," je po srečanju Maasa in Zarifa sporočil predstavnik zunanjega ministrstva v Iranu Abas Musavi. "Če se do roka ne bo zgodilo nič, bomo začeli izvajati naslednjo fazo delnega izstopa iz sporazuma," je dejal.

Po ameriškem enostranskem odstopu od jedrskega sporazuma iz leta 2015 in zaostritvi sankcij je iranski predsednik Hasan Rohani prejšnji mesec preostalim pogodbenicam sporazuma ‒ Kitajski, Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in Rusiji ‒ postavil ultimat, da naj izvajajo določila ali pa bo tudi Iran prenehal izvajati določena določila sporazuma. Kot rok je postavil 7. julij, sicer pa bo sledila druga faza delnega izstopa iz sporazuma.

S tem naj bi Iran na primer začel znova izvajati bogatenje urana nad dogovorjeno mejo 3,7 odstotka.

Evropski trio bo moral predstaviti oprijemljive predloge za nadaljnje izvajanje sporazuma, ne bo pa smel postaviti nobenih novih pogojev. Zdaj gre za izpolnjevanje jedrskega sporazuma, ne pa druge teme, kot sta na primer raketna tehnologija ali pa politika na Bližnjem vzhodu, je še povedal Musavi.

Nemški zunanji minister Maas je sicer ob začetku obiska v Iranu znova izrazil podporo jedrskemu sporazumu, a Teheran pozval, naj ga ne ohranja le iz gospodarskih razlogov. Po njegovem prepričanju obstajata tudi politični in strateški interes, da se ohranita sporazum in dialog z Evropo. "Vemo, da je gospodarske prednosti, ki jih je Iran pridobil s tem sporazumom, v tem obsegu le stežka mogoče izvesti brez Američanov. Ampak verjamem, da obstajata tudi politični in strateški interes, da se ohrani ta sporazum in s tem dialog z Evropo. In to morajo spoznati tudi v Teheranu," je dodal.

Zarif je bil na novinarski konferenci kritičen do "ameriške gospodarske vojne proti Iranu". "Nove napetosti v regiji so posledica gospodarske vojne proti Iranu, ki jo je po lastnih besedah sprožil Donald Trump. Edino sredstvo za umiritev napetosti v regiji je, da se konča ta gospodarska vojna," je poudaril Zarif. Nemčija in Evropska unija imata po njegovem mnenju pomembno vlogo pri tem.

Sporazum je bil sklenjen leta 2015 zato, da bi preprečili iransko jedrsko bombo. V zameno so zamrznili gospodarske sankcije proti Iranu. ZDA pa so pred enim letom izstopile iz sporazuma in ponovno uvedle gospodarske sankcije.

Zaradi zapletanja položaja v povezavi z mednarodnim jedrskim sporazumom z Iranom je vnovič zaskrbljenost izrazila Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki sicer nadzira izvajanje sporazuma in vseskozi računa na to, da Iran spoštuje njegova določila. "Upam, da se bodo našle poti, da bi z dialogom zmanjšali napetosti," je ob začetku četrtletnega zasedanja odbora guvernerjev IAEA-ja dejal generalni direktor Jukija Amano.

Zavzel se je, da bi Iran še naprej spoštoval sporazum. "Kot sem vedno znova poudarjal, so obveze, ki jih je s sporazumom sprejel Iran, zelo pomembne za izvajanje jedrskega preverjanja. Nujno je, da Iran polno izvaja svoje obveznosti iz jedrskega dela sporazuma," je dodal Amano.