Odgovornost za lanski napad na tretje najpomembnejše šiitsko muslimansko svetišče Šah Čerah je prevzela sunitska skrajna skupina Islamska država. V napadu je bilo ubitih 13 ljudi, 30 pa ranjenih.

Iransko sodišče je oba napadalca marca letos obsodilo na smrt zaradi korupcije, oboroženega upora in delovanja proti nacionalni varnosti. Obtožena sta bila tudi članstva v Islamski državi in "zarote proti varnosti države".

Javne usmrtitve so v Iranu redke, saj skoraj vse izvedejo v zaporih. V Iranu po podatkih človekoljubnih organizacij letno usmrtijo več ljudi kot v kateri koli drugi državi z izjemo Kitajske, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Letos v Iranu usmrtili že 354 ljudi

Organizacija Iran Human Rights (IHR) je na začetku tega tedna sporočila, da so v Iranu v prvi polovici letošnjega leta z obešanjem usmrtili najmanj 354 ljudi.

Gre za 36-odstotno rast v primerjavi s prvo polovico leta 2022. Uradno so sicer iranske oblasti do konca junija letos poročale o 43 usmrtitvah.

Med usmrčenimi naj bi prevladovali tisti, ki so bili obsojeni na podlagi obtožnic v povezavi s prepovedanimi mamili. 122 ljudi je bilo usmrčenih, ker so bili obsojeni umora, nekaj usmrtitev je bilo zaradi "bogokletstva", vohunjenja, posilstev in sodelovanja na protestih.

Že leta 2022 so v Iranu obesili za 75 odstotkov več ljudi kot leto prej. Lani so v državi usmrtili najmanj 582 ljudi, kar je največ od leta 2015 in precej več od 333 usmrtitev, ki so jih izvedli leta 2021, sta v skupnem poročilu navedli organizacija Iran Human Rights (IHR) in francoska skupina Skupaj proti smrtni kazni (ECPM).

IHR: Oblasti z usmrtitvami ustvarjajo strah za preprečevanje protestov

Direktor organizacije Iran Human Rights Mahmood Amiry Moghaddam je pojasnil, da oblasti smrtno kazen v Iranu uporabljajo, da bi ustvarile strah v družbi in preprečile nove proteste, podobne tistim, ki so državo zajeli lani po smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju.

Moghaddam je poudaril, da smrtne kazni v Iranu nesorazmerno prizadenejo marginalizirane skupnosti, vključno z etničnimi manjšinami. Petino žrtev naj bi tako predstavljali pripadniki sunitske manjšine. Med usmrčenimi je bilo po podatkih IHR-ja letos šest žensk.

ZN: Neizpolnjena pravica družine Mahse Amini

Posebna misija Združenih narodov je v sredo ob tem v poročilu opozorila, da Iran še vedno strogo kaznuje ljudi, osumljene sodelovanja v množičnih protestih po njeni smrti.

Vodja neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev Sara Hosain je svetu ZN-a za človekove pravice poročala, da po desetih mesecih "pravica družine Amini do resnice in pravice ostaja neizpolnjena".

Opozorila je tudi na pomanjkljivo preglednost iranskih preiskav. Po podatkih iranskih oblasti je bilo pomiloščenih 22.000 protestnikov, kar po oceni ZN-a nakazuje, da je bilo pridržanih ali obtoženih veliko več. Hosain je dodala, da nimajo uradnih podatkov o obsojenih, pridržanih ali obtoženih v povezavi s protesti.

Sedem usmrtitev po nepravilnih postopkih

"Še vedno strogo kaznujejo udeležence protestov, tudi zaradi uveljavljanja pravic, ki jih ščiti mednarodno pravo," je dejala vodja misije ZN-a in opozorila, da so sedem ljudi že usmrtili po hitro izvedenih postopkih, ki so jih zaznamovale nepravilnosti, vključno s priznanji, pridobljenimi z mučenjem.

Misija ZN-a je iranske oblasti pozvala, naj ustavijo usmrtitve posameznikov in izpustijo vse, ki so bili pridržani zaradi mirnega zbiranja in poročanja o protestih. Hosain je Teheran pozvala tudi k sodelovanju pri preiskavi.

Iran: Proteste podžgale zahodne države

Generalni sekretar iranskega sveta za človekove pravice Kazem Garib Abadi je v odzivu dejal, da so proteste v Iranu podžgale zahodne države in da so "na prizorišče stopili teroristi". Dodal je, da je bilo na protestih poškodovanih več kot 7000 pripadnikov varnostnih služb, in opozoril na proteste proti policijskemu nasilju in nemire v Franciji, kjer po njegovih besedah prihaja do pretirane uporabe sile proti mirnim protestnikom, obsežnih samovoljnih aretacij ter omejevanja uporabe spleta in družbenih medijev.