Napad na Iran je trajal več kot tri ure, Izrael ga je izvedel v treh nizih, med katerimi je napadel vojaška oporišča, sisteme zračne obrambe, tovarne za proizvodnjo raket v okrožjih Teherana in Huzestana ter Ilama v zahodnem delu države, poročajo izraelski mediji.

Iz Izraela so sporočili, da so izvedli "natančne napade na vojaške cilje". Po poročanju New York Timesa je bilo v napadih zadetih 20 različnih ciljev.

Po iranskih navedbah je protizračna obramba onemogočila morebitne hujše posledice napadov. Napadi so na nekaterih lokacijah povzročili "omejeno škodo", je sporočil Iran.

Pozneje je iranska tiskovna agencija IRNA poročala, da sta bila v napadih "zločinskega sionističnega režima" ubita dva iranska vojaka.

Iranski mediji so prikazovali delovanje zračne obrambe v osrednjem Iranu, niso pa sporočili, katere tarče so bile napadene. Tiskovna agencija Tasnim je poročala, da oporišča Iranske revolucionarne garde, ki so bila napadena, niso poškodovana.

Iranska organizacija za civilno letalstvo je sporočila, da so vsi poleti do nadaljnjega preklicani. Tudi v sosednjem Iraku so odpovedali vse polete. Ob 9. uri zjutraj po krajevnem času so letala znova začela leteti.

Iran: Imamo se pravico braniti in to je tudi naša dolžnost

"Iran meni, da se ima pravico in dolžnost braniti pred tujimi agresorskimi dejanji na podlagi neločljive pravice do samoobrambe, ki jo vsebuje 51. člen Ustanovne listine Združenih narodov," je sporočilo iransko zunanje ministrstvo.

Še vedno ni znano, ali oziroma kako se bo Iran odzval na izraelski napad.

Izrael svari Iran pred povračilnimi ukrepi

Izraelska vojska je sporočila, da je to povračilni napad za dogajanje v zadnjih mesecih. Kot je znano, je Iran 1. oktobra proti Izraelu izstrelil približno 200 raket, vendar naj ta zaradi učinkovite protiraketne obrambe ne bi utrpel večjih posledic. Takrat je umrl en človek na okupiranem Zahodnem bregu.

"V odgovor na več mesecev nenehnih napadov iranskega režima na Izrael izraelske obrambne sile izvajajo natančne napade na vojaške tarče v Iranu," je ponoči sporočila izraelska vojska in dodala, da je mobilizirala vse svoje obrambne in napadalne zmogljivosti.

Močne eksplozije je bilo slišati tudi okrog glavnega mesta Teheran. Napadi so se začeli kmalu po 2. uri zjutraj po krajevnem času oziroma okoli 0.30 po srednjeevropskem času.

"Če bi režim v Iranu naredil napako in sprožil novo stopnjevanje, se bomo prisiljeni odzvati," je po svojih napadih na Iran sporočila izraelska vojska.

"Naše sporočilo je jasno: vsi tisti, ki grozijo državi Izrael in želijo regijo povleči v širšo eskalacijo, bodo plačali visoko ceno," je poudaril tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari.

Iran je Izrael večkrat posvaril pred napadi. "Iran si pridržuje pravico do odziva na kakršno koli agresijo in ni dvoma o tem, da bo Izrael deležen sorazmernega odziva na vsakršno svoje dejanje," je poročala z Iransko revolucionarno gardo povezana tiskovna agencija Tasnim.

Izraelski mediji, ki se sklicujejo na neimenovane izraelske uradnike, medtem poročajo, da je Izrael v petek pred napadi poslal sporočilo Iranu in ga opozoril, naj ne sprejme povračilnih ukrepov. Medijska poročila ne pojasnijo, kako je bilo sporočilo poslano oziroma kdo ga je prenesel.

Napadi tudi na Sirijo

Tudi iz Sirije poročajo, da je tamkajšnja zračna obramba prestregla sovražne tarče blizu glavnega mesta Damask, v katerem naj bi odjeknilo več eksplozij.

Izrael je po poročanju sirske državne tiskovne agencije Sana napadel vojaške cilje v osrednji in južni Siriji. Izrael napadov v Siriji ni potrdil.

Izrael je napadel tudi sisteme protizračne obrambe v Iraku, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Washington: Napadi Izraela so samoobramba

Iz sveta že prihajajo prvi odzivi na napad Izraela. Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA Sean Savett je dejal, da je to samoobramba. "Njihov odgovor je bila vaja samoobrambe, posebej so se izogibali naseljenim območjem in se osredotočali izključno na vojaške tarče, v nasprotju z iranskim napadom na Izrael, ko je bilo tarča najbolj naseljeno mesto v Izraelu," je dodal.

Neimenovani obrambni uradnik ZDA je potrdil, da je Izrael o napadih vnaprej obvestil ZDA, ki pa vanje niso bile vpletene. Izrael je že takoj po iranskem napadu pred slabim mesecem obljubljal povračilni udarec.

V Washingtonu pravijo, da eksplozij na iranskih naftnih in jedrskih objektih ni bilo.

Višji predstavnik Bidnove administracije je dejal, da bi morali biti izraelski "ciljani in sorazmerni napadi" konec neposredne izmenjave ognja med Izrael in Iranom, a da so ZDA popolnoma pripravljene spet braniti Izrael ob morebitnem iranskem odzivu.

Joe Biden, predsednik ZDA, ki so največja in ključna politična podpornica in oboroževalka Izraela, je dejal, da Washington ne bi podprl napada na jedrska poslopja v Iranu, Izraelu je sporočil tudi, naj razmisli o drugih ciljih za napade kot iranska naftna polja.

Zahodne države: Iran se ne sme odzvati

Tudi britanski premier Keir Starmer je dejal, da se Iran ne bi smel odzvati na napad. Poudaril je, da se je treba izogniti nadaljnjemu zaostrovanju v regiji, in pozval k zadržanosti. "Iran se ne bi smel odzvati. Še naprej bomo sodelovali z zavezniki pri umirjanju razmer v regiji," je dejal.

Tudi nemški kancler Olaf Scholz je posvaril Teheran pred vsakršnim stopnjevanjem. "Moje sporočilo Iranu je jasno: množični odzivi stopnjevanja se ne smejo nadaljevati. To se mora takoj končati. Le tako se bo odprla možnost za mir na Bližnjem vzhodu," je zapisal na družbenem omrežju X.

Evropska unija je obe strani pozvala k "največji mogoči zadržanosti", da bi se izognili "neobvladljivemu stopnjevanju" na Bližnjem vzhodu. "Nevaren cikel napadov in povračilnih ukrepov lahko povzroči nadaljnjo širitev regionalnega konflikta," so sporočili.

EU priznava pravico Izraela do samoobrambe, vendar vse strani poziva k največji mogoči zadržanosti, da bi se izognili neobvladljivemu stopnjevanju, ki ni v nikogaršnjem interesu, je zapisano v izjavi. EU si še naprej prizadeva za zmanjšanje napetosti in v ta namen ostaja v tesnih stikih z vsemi akterji, dodajajo.

Rusija je opozorila, da bi lahko "eksplozivna eskalacija" sovražnosti med Iranom in Izraelom ušla izpod nadzora. "Vse vpletene strani pozivamo, naj se vzdržijo, ustavijo nasilje in preprečijo, da bi se dogodki razvili v katastrofalen scenarij," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Obsodbe izraelskih napadov

Izraelske napade na Iran je obsodilo več držav. Savdska Arabija je sporočila, da so napadi kršitev suverenosti Irana in mednarodnega prava, poroča Al Džazira.

Tudi zunanje ministrstvo Malezije je izraelske napade označilo za "jasno kršitev mednarodnega prava". Dodali so, da napadi "resno spodkopavajo regionalno varnost". Kuala Lumpur je pozval k "takojšnji prekinitvi sovražnosti in koncu cikla nasilja".

Obsodbam se je pridružil Oman. Zunanje ministrstvo te države je izraelske napade označilo za "stopnjevanje, ki spodbuja cikel nasilja in spodkopava prizadevanja za deeskalacijo in zmanjševanje napetosti".

Iraška vlada pa je opozorila na "nevarne posledice" molka mednarodne skupnosti ob "brutalnem ravnanju" Izraela. "Irak je že opozoril na nevarne posledice molka mednarodne skupnosti ob brutalnem ravnanju Izraela do Palestincev, napadih na Libanon in Sirijo ter novi agresiji na Iran," so sporočili v Bagdadu. Tiskovni predstavnik vlade Basim Alavadi je ob tem obtožil Izrael, da nadaljuje širjenje konflikta v regiji.

Sirsko zunanje ministrstvo je v izjavi izrazilo solidarnost z Iranom in podprlo "legitimno pravico Irana, da se brani in zaščiti svoje ozemlje ter življenja svojih državljanov".

Izraelski napad na Iran so obsodili tudi Pakistan, palestinsko gibanje Hamas, Združeni arabski emirati, Katar, Egipt in Turčija, ki je pozvala h končanju "izraelskega terorja v regiji".

"Končanje terorja, ki ga je ustvaril Izrael v regiji, je postala zgodovinska naloga za vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti," je sporočilo turško zunanje ministrstvo.

Kot je dodalo, je z "izvajanjem genocida v Gazi, pripravami na priključitev Zahodnega brega in vsakodnevnim ubijanjem civilistov v Libanonu Izrael našo regijo pripeljal na rob večje vojne", poroča AFP.