"Izraelska vojska je pred nekaj urami začela ciljno usmerjeno in omejeno kopensko operacijo v južnem Libanonu proti ciljem in infrastrukturi teroristične organizacije Hezbolah," se je glasilo sporočilo izraelske vojske.

Cilji izraelskih napadov so bile vasi na jugu Libanona, pa tudi glavno mesto Bejrut, kjer je bilo slišati eksplozije in videti dim iz južnih predmestij, kjer je večja navzočnost Hezbolaha.

Izraelska letala so v glavnem mestu napadla tudi sedež televizijske postaje Al Sirat, naklonjene Hezbolahu. Izraelska vojska je pred napadom članom osebja televizije ukazala, naj zapustijo območje, češ da se uporablja za vojaške namene. Hezbolah je zanikal skladiščenje orožja v civilnih stavbah, vključno s prostori televizije Al Sirat.

Izraelska vojska je izdala opozorilo prebivalcem 25 vasi na jugu Libanona, naj nemudoma zapustijo domove. "Tarča bo vsak dom, ki ga Hezbolah uporablja za svoje vojaške potrebe," je sporočila vojska.

Prebivalcem je sporočila, naj se umaknejo severno od reke Avali. "Bodite pozorni, ne smete iti proti jugu. Pot na jug lahko ogrozi vaše življenje," je sporočila vojska. "Obvestili vas bomo, kdaj bo dovolj varno za vrnitev domov."

Pozno v ponedeljek so se libanonske enote umaknile za okoli pet kilometrov s položajev ob meji z Izraelom, je za Reuters dejal libanonski varnostni vir. Tiskovni predstavnik izraelske vojske premika ni ne zanikal ne potrdil.

Različne informacije o spopadih

Medtem ko je izraelska vojska sporočila, da na jugu Libanona potekajo intenzivni spopadi s Hezbolahom, pa je predstavnik izraelskih varnostnih oblasti za Reuters te navedbe zanikal.

Kot navaja Reuters, sogovornik ni navedel, kako globoko na libanonsko ozemlje so prišli izraelski vojaki, da pa so le nekaj minut stran od meje, ki ločuje državi.

Vodja Hezbolahovega medijskega urada Mohamad Afif pa je zatrdil, da izraelske sile sploh niso vstopile na ozemlje Libanona. Dodal je, da se borci Hezbolaha tudi niso zapletli v neposredne kopenske spopade z izraelskimi silami, a da so na to pripravljeni.

Hezbolah je še sporočil, da je s topništvom napadel izraelske sile čez mejo v Metuli. V drugi izjavi je gibanje sporočilo, da je z raketami napadlo skupino izraelskih vojakov. Libanonsko gibanje je sporočilo, da je izstrelilo več raket Fadi-4 na izraelsko oporišče Glilot v Tel Avivu, kjer je sedež vojaške obveščevalne službe Enota 8200. Dodali so, da so izvedli tudi napad na sedež obveščevalne agencije Mosad v predmestju Tel Aviva. Izraelska vojska je sporočila, da je nekaj raket prestregla.

Izraelska vojska in Hezbolah sta bila nazadnje v medsebojnih kopenskih spopadih v enomesečni vojni leta 2006. Namestnik vodje Hezbolaha Naim Kasem je v izjavi po smrti vodje gibanja Hasana Nasrale dejal, da so "uporniške sile pripravljene na kopenski vdor".

Dejal je, da Hezbolah nadaljuje raketne napade do 150 kilometrov daleč na izraelsko ozemlje. "Vemo, da bi bila lahko bitka dolga. Zmagali bomo tako, kot smo zmagali v osvoboditvi leta 2006," je dejal.

V zadnjih 24 urah ubitih okoli 100 ljudi

Libanonsko ministrstvo za zdravje je v torek zjutraj sporočilo, da je bilo na jugu države, v vzhodni dolini Beka in Bejrutu v zadnjih 24 urah v izraelskih napadih ubitih najmanj 95 ljudi, 172 pa ranjenih.

Izraelska vojska je zatrdila, da ni v vojni proti ljudem v Libanonu, ampak da so njen cilj oporišča Hezbolaha na obmejnem območju, ki predstavljajo grožnjo za Izrael. "Z omejenim kopenskim vdorom merimo na Hezbolahova oporišča, ki grozijo izraelskim mestom, kibucem in skupnostim ob meji. Hezbolah je libanonske vasi, ki ležijo v bližini izraelskih vasi, spremenil v vojaška oporišča, od koder lahko napadejo Izrael," je dejal predstavnik izraelske vojske Hagari.

Dodal je, da "ne bodo dopustili, da se ob izraelski meji zgodi še kakšen napad, podoben tistemu 7. oktobra lani".

Izraelski kopenski vdor v Libanon sledi smrtonosnim izraelskim detonacijam pozivnikov, dvotedenskim zračnim napadom in umoru vodje Hezbolaha Nasrale. To je bil eden najhujših udarcev za Hezbolah v več desetletjih.

V intenzivnih izraelskih zračnih napadih je bilo ubitih okoli 1000 civilistov, zaradi napadov pa je bilo milijon ljudi prisiljenih pobegniti z domov.

Washington izraelsko invazijo v Libanonu podpira

Ameriški obrambni minister Llyod Austin se je v ponedeljek pogovarjal z izraelskim kolegom Joavom Galantom. Strinjala sta se o nujnosti uničenja Hezbolahove infrastrukture vzdolž meje, da bi zaščitila izraelske skupnosti na severu države, piše v izjavi. Obe strani sta opozorili tudi na "resne posledice" za Iran, če bi skušal izvesti vojaški napad na Izrael, poroča Guardian.

"Združene države so dobro pripravljene za obrambo ameriškega osebja, partnerjev in zaveznikov pred grožnjami Irana in terorističnih organizacij, ki jih podpira Iran," je sporočil Austin.

V odgovoru na vprašanje o poročilih, da se Izrael pripravlja na "omejeno" kopensko invazijo v Libanonu, je predsednik ZDA Joe Biden pozval k premirju. Na vprašanje, ali se strinja z načrti Izraela, je Biden odgovoril, da se strinja s tem, "da nehajo", poroča Al Džazira.

Ob tem pa Biden ni predstavil kakršnega koli načrta za končanje vojne, prav tako ni govoril o ameriških pošiljkah orožja in vojaške pomoči Izraelu, največjemu zavezniku na Bližnjem vzhodu.

Izrael je prejšnji teden zavrnil predlog ZDA in Francije, ki so pozvale k 21-dnevni prekinitvi ognja ob libanonsko-izraelski meji, da bi omogočili diplomatsko rešitev, ki bi omogočila vrnitev razseljenih civilistov na obeh straneh meje.

Po podatkih ZN-a je znotraj Libanona razseljenih več kot 200.000 ljudi, še več kot 100.000 pa jih je pobegnilo v sosednjo Sirijo.

Libanonski premier Nadžib Mikati je pozval ZN in druge morebitne donatorje, naj zagotovijo pomoč razseljenim. Dodal je, da je država pred "enim najnevarnejših obdobij v zgodovini".

Ob začetku izraelskih kopenskih operacij je medtem več držav, vključno s Kanado in Združenim kraljestvom, začelo organizirati evakuacijske polete iz Libanona za svoje državljane.

Tokratni vdor Izraela v Libanon ni prvi. Izrael je v sosednjo državo vdrl že leta 1978. Nato so leta 1982 izraelske sile izvedle novo invazijo in se po gverilski vojni 18 let pozneje umaknile. Leta 2006 je izraelska vojska, ki je vdrla s tanki, naletela na oster odpor.