Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je potrdil, da je ruski predsednik Vladimir Putin osebno podelil azil Al Asadu in njegovi družini. Ni pa želel komentirati, kje je Al Asad.
ZDA so napadle cilje, povezane z Islamsko državo v osrednji Siriji, medtem ko je Turčija napadla kurdske sile, ki jih podpirajo ZDA.

Izrael je medtem sporočil, da je izvedel zračne napade na "strateške oborožitvene sisteme" v Siriji in da so bile operacije kopenske vojske na sirskem ozemlju "omejena in začasna poteza". Pri tem so izraelske sile vstopile v tamponsko območje na robu zasedene Golanske planote ob meji med državama.

Sorodna novica Sirska uporniška skupina HTS oblikuje novo vlado. Amnestija za pripadnike sirske vojske.

Izraelski zunanji minister Gideon Sar je v Jeruzalemu dejal, da je njihov edini interes "varnost Izraela in njegovih državljanov", zato so napadli sisteme strateškega orožja, kot so preostalo kemično orožje in rakete dolgega dosega, "da ne bi prišlo v roke skrajnežev". Ob tem so dodali, da bodo napade na tovrstne tarče nadaljevali.

Pred tem je izraelska vojska objavila fotografije svojih enot na območju gore Hermon, ki leži severovzhodno od Golanskega višavja, ozemlja, ki ga je Izrael leta 1967 odvzel Siriji, leta 1981 pa si ga enostransko priključil.

Prisotnost izraelske vojske v tamponskem območju na zasedenem Golanskem višavju pomeni kršitev sporazuma med Izraelom in Sirijo iz leta 1974, pa so sporočili Združeni narodi. Mirovne enote ZN-a (UNDOF), ki so na zasedenem Golanskem višavju, so izraelsko vojsko obvestile, da njena dejanja pomenijo kršitev sporazuma o umiku iz leta 1974, je povedal tiskovni predstavnik ZN-a Stephane Dujarric. Pojasnil je, da so izraelske sile še vedno prisotne na treh tamkajšnjih lokacijah.

Potem ko so islamistični uporniki v nedeljo odstavili sirskega predsednika Bašarja Al Asada, je izraelski premier Benjamin Netanjahu ukazal vojski, naj zavzame demilitarizirano območje na delu Golanskega višavja pod sirskim nadzorom, saj naj bi s tem želeli preprečiti morebiten vstop oboroženih posameznikov na območje.

Izraelske sile bodo tam delovale, dokler bo to potrebno za ohranitev tamponske cone in obrambo Izraela, je dodal Netanjahu. Izraelski premier je dejal tudi, da je zasedeno Golansko višavje izraelsko "za vse večne čase", in se na novinarski konferenci v Jeruzalemu zahvalil novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ker je med prvim mandatom priznal izraelsko priključitev tega območja.

Izraelski zunanji minister Gideon Sar je pred tem povedal, da je navzočnost izraelskih sil v tamponskem območju "omejen in začasen korak". Tudi trenutna ameriška administracija je nato danes poudarila, da mora biti izraelski vdor na Golansko višavje zgolj začasen.

"Izrael je dejal, da so ti ukrepi začasni, da bi zaščitil svoje meje. To niso trajni ukrepi, na koncu si želimo trajno stabilnost med Izraelom in Sirijo, kar pomeni, da spodbujamo vse strani k spoštovanju sporazuma o umiku iz leta 1974," je med drugim dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller.

Mirovne enote misije UNDOF sicer nadzorujejo približno 235 kvadratnih kilometrov veliko tamponsko območje med Izraelom in Sirijo, ki je bilo vzpostavljeno leta 1974, z izjemo UNDOF-a pa na območju ni dovoljena prisotnost oboroženih sil.

Spremenjena dinamika na Bližnjem vzhodu

Na pobudo Rusije se bo danes sešel Varnostni svet ZN-a, ki bo na seji zaprtega tipa razpravljal o sirski krizi.

Kot poroča Guardian, napadi posameznih držav v Siriji odražajo negotovo in nevarno prihodnost Sirije, ki se skuša preoblikovati po 50 letih vladavine družine Al Asad.

Turčija in Izrael imata v Siriji diametralno nasprotna cilja, pri čemer sta obe državi že izpostavili, kje potegneta črto – Turčija je sporočila, da ne bo sprejela, da bi se z novo situacijo okoristili bodisi kurdska stranka PKK bodisi Islamska država.

Iran, ki je v dolgoletni državljanski vojni v Siriji podpiral Al Asada, da bi tako ohranil svoj kopenski koridor do Hezbolaha v Libanonu, pa je nakazal, da je naglo odprl neposredno komunikacijsko linijo z uporniki, ki so strmoglavili Al Asada, da bi tako "preprečili sovražno smer" med državama.

Le nekaj ur po padcu Al Asada je Iran sporočil, da pričakuje, da se bodo glede na "daljnovidni in pametni pristop" odnosi z Damaskom nadaljevali, pri tem pa pozval k sestavi vključujoče vlade, ki bi predstavljala vse segmente sirske družbe.

Iz Moskve pa prihajajo opozorila, da se bo Rusija ostro odzvala na kakršen koli napad na njena vojaška oporišča v Siriji. Z bliskovitim napredovanjem uporniškega zavezništva pod vodstvom islamistične skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS), nekdanje podružnice Al Kaide, se je dinamika na Bližnjem vzhodu naglo spremenila, saj je s padcem Al Asada padel tudi branik, s katerega sta Iran in Rusija izvajala vpliv po arabskem svetu.

Predsednik ZDA Joe Biden je dejal, da je Sirija v nevarnem in negotovem obdobju ter da je to prvič po dolgih letih, da ne Rusija ne Iran ne Hezbolah nimajo več vplivne vloge v državi.

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki je bilo v zadnjih letih eden od ključnih podpornikov Al Asada, je dogajanje v Siriji označilo za nevarno spremembo.

Uporniki imajo pred seboj zahtevno nalogo obnove in vodenja države, razdejane od državljanske vojne, v kateri je bilo ubitih več kot pol milijona ljudi. Povsem uničeno je tudi sirsko gospodarstvo, tako da bo država potrebovala na milijarde dolarjev pomoči.