V nedeljo se je po 50 letih končala vladavina Bašarja Al Asada in pred njim njegovega očeta Hafeza, ki sta Siriji vladala s trdo roko. Uporniki pod vodstvom islamistične skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS) so namreč v bliskoviti akciji, ki se je začela 27. novembra, zavzeli mesto Alep, nato pa še nekaj drugih strateško pomembnih točk in nato vkorakali v prestolnico Damask, kjer so razglasili konec Asadove vladavine. Pri tem niso naleteli na nikakršen odpor. Al Asad je z družino pobegnil v Moskvo.

Sorodna novica Izrael, ZDA in Turčija s "strateškimi napadi" za zaščito interesov v Siriji. ZN opozarja Izrael.

Veliko Sircev je padec režima proslavljalo na ulicah, kjer so vihteli zastave sirskih upornikov, podirali kipe padlega režima in uničevali portrete Hafeza Al Asada. Slavnostno so streljali v zrak in trobili z avtomobilskimi hupami.

Javne ustanove in šole v Damasku ostajajo zaprte. Uporniki so kljub pozivom skupine HTS, naj ne vstopajo v te ustanove, vdrli v ministrstvo za obrambo.

Nekateri so vdrli tudi v predsedniško palačo, od koder prihajajo posnetki njegove zbirke razkošnih avtomobilov in luksuznih predmetov, in to v državi, v kateri 90 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine.

HTS obljublja oblikovanje nove vlade

HTS je sporočil, da si prizadeva zagotoviti popoln nadzor nad Damaskom, in hkrati obljubil oblikovanje nove vlade.

Vodja HTS-a Abu Mohamed Al Džolani se je z odhajajočim premierjem Mohamedom Al Džalalijem že dogovoril o mirnem prenosu oblasti, s katerim naj bi sirskemu narodu še naprej zagotavljali osnovne storitve, so na omrežju Telegram sporočili uporniki.

Na srečanju je sodeloval tudi Mohamed Al Bašir, ki od januarja letos vodi uporniško "vlado odrešitve" v provinci Idlib na severozahodu države, od koder so uporniki pred dvema tednoma sprožili ofenzivo. Prav 40-letni Al Bašir, sicer diplomirani elektroinženir, naj bi zdaj prevzel vodenje sirske prehodne vlade, poroča Al Džazira.

Sorodna novica Kočan: Za legitimizacijo povojne vladavine bo odločilna mednarodna skupnost

Uporniška "vlada odrešitve" v Idlibu ima vzpostavljena lastna ministrstva in druge službe, pa tudi pravosodne in varnostne organe. Ustanovljena je bila leta 2017, da bi pomagala prebivalcem Idliba, ki so v tem oporišču islamističnih upornikov ostali odrezani od vladnih storitev.

Iz stranke Baas predsednika Bašarja Al Asada, ki je pet desetletij vladala v Siriji, so medtem sporočili, da podpirajo prehodno obdobje in prenos oblasti. "Še naprej bomo podpirali prehodno fazo v Siriji, katere cilj je zaščititi enotnost države," je dejal generalni sekretar stranke Ibrahim Al Hadid.

Zveza uporniških skupin pod vodstvom HTS-a pa je sporočila še, da so razglasili splošno amnestijo za pripadnike sirskih oboroženih sil in vojaške nabornike. Zagotovili bodo njihovo varnost in prepovedali napade nanje, so zapisali na Telegramu.

Nečloveške razmere v zaporu Sadnaja

Ob zavzetju Damaska so uporniki vdrli tudi v zloglasni zapor Sadnaja, znan tudi kot "klavnica", kjer naj bi se dogajale hude zlorabe političnih zapornikov, nasprotnikov predsednika Asada. Iz zapora so izpustili na tisoče zapornikov, od katerih so bili mnogi zaprti tudi po deset in več let. Sirska skupina civilne zaščite, znana kot Bele čelade, pa je sporočila, da preiskuje trditve preživelih iz omenjenega zapora, da je veliko ljudi še vedno zaprtih v skritih podzemnih celicah.

Sorodna novica Z zavzetjem Damaska padel režim Bašarja Al Asada, ki je iz Sirije z družino pobegnil v Rusijo

V zapor so zato poslali svoje enote. Pozneje so sporočili, da njihove enote podzemnih prostorov še niso našle, a iskanje nadaljujejo. Pri tem uporabljajo zvočne sonde in ekipe z reševalnimi psi.

Sorodna novica Bašar Al Asad: Od svetlega upa za Sirijo do krčevitega in avtoritarnega oklepanja položaja

Iz zapora sicer še vedno izpuščajo ljudi, nekateri so se zaradi pomanjkanja prezračevanja "skoraj zadušili", so navedle Bele čelade po poročanju BBC-ja. V zaporu so bili tudi ženske in otroci.

Mestne oblasti v Damasku so na družbenih omrežjih tudi pozvale nekdanje vojake in zaposlene v zaporu, naj upornikom posredujejo kode, da bi lahko odprli podzemna vrata celic. Kot so dejali, je na nadzornih kamerah videti, da je še vedno zaprtih "več kot 100.000 ljudi". V zaporu naj bi mučili in usmrtili na tisoče nasprotnikov Asadovega režima.

Pred zaporom Sadnaja se zbirajo tudi mnogi prebivalci, ki čakajo, ali so med osvobojenimi tudi njihovi sorodniki.

Skupina HTS je že v soboto sporočila, da je več kot 3500 zapornikov osvobodila tudi iz zapora v mestu Homs.

Poznavalci računajo, da je bilo med letoma 2011 in 2018 v zaporu Sadnaja usmrčenih več kot 30.000 pripornikov ali pa so ti umrli zaradi mučenja, pomanjkanja zdravstvene oskrbe ali lakote. Ob sklicevanju na pričevanja redkih izpuščenih zapornikov je bilo med letoma 2018 in 2021 usmrčenih najmanj še 500 zapornikov.

Kremelj: Azil je odobril Putin

Predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je potrdil, da je Rusija Al Asadu in njegovi družini odobrila azil. Dodal je, da mu je azil odobril sam ruski predsednik Vladimir Putin, ni pa želel navesti, kje točno je. Peskov prav tako ni povedal, kdaj sta se Putin in Al Asad zadnjič srečala in da "v bližnji prihodnosti takšno srečanje ni predvideno". V Kremlju so dodali, da so pripravljeni ohranjati stike "s tistimi, ki bodo v Siriji prišli na oblast".

Sirsko veleposlaništvo v Moskvi je ob tem že zamenjalo zastave na stavbi. Skupina moških je namreč davi izobesila zastavo opozicije. "Danes se je veleposlaništvo odprlo in normalno deluje pod novo zastavo," je povedal predstavnik veleposlaništva.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je zavzel za oblikovanje "vključujoče" nove vlade v Siriji. "Pričakujemo, da se bodo mednarodni akterji, predvsem Združeni narodi, obrnili na sirsko ljudstvo in podprli vzpostavitev vključujoče vlade," je dejal v govoru veleposlanikom v Ankari.

Kot je še dejal Fidan, si želijo "novo Sirijo, ki bo imela dobre odnose s sosedami in bo na območje prinesla mir in stabilnost", za to pa so pripravljeni nuditi potrebno podporo.

Turčija, ki podpira nekatere upornike v Siriji, je sicer zanikala podporo HTS-ju. Država gosti več kot tri milijone sirskih beguncev in Ankara je že izrazila upanje, da jim bo padec režima omogočil vrnitev domov.

Francija bo podprla politično tranzicijo v Siriji in bo v prihodnjih dneh v državo poslala posebnega odposlanca, je za radio France Info dejal francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot. Pri tem je poudaril, da bo podpora odvisna od izpolnjevanja zahtev, pri čemer je omenil spoštovanje pravic žensk, manjšin in mednarodnega prava. Tranzicija v Siriji ne sme pustiti prostora za ekstremizem in terorizem, je še dejal Barrot in dodal, da si Francija želi "urejeno in mirno tranzicijo".

Tudi v Pekingu so pozvali "vse pomembne strani" v Siriji, naj "najdejo politično rešitev za ponovno vzpostavitev stabilnosti v državi". Glede padca Al Asadovega režima pa je tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning novinarjem dejala, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov v Siriji.

Na vprašanje, ali je Kitajska, ki je v zadnjih letih okrepila vezi s Sirijo, bila v stiku z Al Asadom, ki naj bi z družino pobegnil v Rusijo, Mao ni naravnost odgovorila.

ZN od tranzicije v Siriji pričakujejo odgovornost za zločine pod režimom Asada

Tranzicija v Siriji bo morala zagotoviti, da bodo vsi, ki so pod režimom Bašarja Al Asada storili zločine, zanje tudi odgovarjali, je izjavil visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk. Ob tem je opozoril, da bi za grozljivimi zločini lahko stali tako Asad kot drugi, ki so bili na vodstvenih položajih.

"Vsaka politična tranzicija mora zagotoviti, da bodo storilci hudih kršitev tudi odgovarjali," je izjavil Türk. Opozoril je, da bi tako Asad kot drugi, ki so bili na vodstvenih položajih, lahko bili odgovorni za grozljive zločine. Pri tem je omenil številne kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem in uporabo kemičnega orožja. "Nujno je treba zbrati vse dokaze in jih skrbno shraniti za prihodnjo uporabo," je poudaril. Tranzicija bi morala po njegovem mnenju nasloviti tudi problematiko pogrešanih ljudi, je nadaljeval in spomnil, da je med državljansko vojno izginilo več kot 100.000 ljudi.

Türk upa, da bo dogajanje v Siriji priložnost za državo, da "zgradi prihodnost, ki bo temeljila na človekovih pravicah, svobodi in pravičnosti". Kot prioriteto je izpostavil tudi reformo varnostnega aparata.

Opozoril je, da v nekaterih delih Sirije še vedno potekajo spopadi, in pri tem poudaril, da morajo vse strani spoštovati svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu in pravu o človekovih pravicah. Dodal je še, da je treba sprejeti vse ukrepe za zagotovitev zaščite manjšin ter preprečiti morebitno maščevanje.

Rutte: Rusija in Iran soodgovorna za zločine pod režimom Al Asada

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je dejal, da sta Rusija in Iran soodgovorna za zločine, storjene pod Al Asadovim režimom. Prepričan je tudi, da je padec Asadovega režima pokazal, da sta Moskva in Teheran nezanesljiva partnerja.

"Rusija in Iran sta bila glavna podpornika Al Asadovega režima in sta soodgovorna za zločine nad sirskim ljudstvom. Izkazalo se je, da sta tudi nezanesljiva partnerja, saj sta Al Asada zapustila, ko jima ni več koristil," je dejal Rutte.

Meni, da je konec njegove vladavine trenutek veselja, a tudi negotovosti za prebivalce Sirije in regije. "Upamo na miren prenos oblasti in vključujoč politični proces. Pozorno bomo spremljali, kako se bodo uporniški voditelji obnašali med tem prehodom. Zagovarjati morajo vladavino prava, zaščititi civiliste in spoštovati verske manjšine," je še dodal.

Zasedanje Varnostnega sveta ZN-a

Svetovni voditelji so previdno pozdravili strmoglavljenje sirskega režima, obenem pa opozorili pred stopnjevanjem nasilja, novimi skrajnostmi ali kaotičnimi razmerami v državi in regiji. Ni namreč jasno, kakšni so dolgoročni cilji upornikov, katerih vodja je Abu Mohamed Al Džolani, čigar pravo ime je Ahmed Al Šara. Mednarodna skupnost opozarja, da je treba v državi zagotoviti stabilnost, širi se tudi strah, da ne bi morda izbruhnila državljanska vojna.

Na zahtevo Rusije se bo za zaprtimi vrati danes sestal Varnostni svet Združenih narodov. Rusija je zasedanje Varnostnega sveta zahtevala, da bi na njem govorili o razmerah v Siriji po siloviti ofenzivi upornikov in Asadovem odhodu. Namestnik ruskega veleposlanika pri ZN-a Dimitri Poljanski je dejal, da obseg in posledice dogajanja v Siriji za to državo in celotno regijo še niso jasni.

Rusija je bila sicer poleg Irana glavna zaveznica Al Asada, a v zadnjih dveh tednih, ko so uporniki sprožili silovito ofenzivo in zasedali mesto za mestom, sirski vojski ni priskočila na pomoč.