"Naša vlada se ne bo vdala grožnjam Hamasa," je v izjavi za javnost po dejanju dejal Ben-Gvir iz skrajno desne stranke Judovska moč in se s tem odzval na opozorila te palestinske islamistične skupine, da bi bil njegov obisk mošeje nesprejemljiv.

Mošeja Al Aksa je eden najpomembnejših islamskih krajev, hkrati pa je območje, ki ga Judje imenujejo Tempeljski grič, saj sta tam nekoč stala dva judovska templja, sveto tudi za Jude.

"Tempeljski grič je najpomembnejši kraj za Izraelce, kjer ohranjamo svobodo gibanja za muslimane in kristjane," je dejal Ben-Gvir in opozoril, da je s tistimi, ki grozijo in želijo omejiti dostop do gore, treba ravnati z železno roko.

Ben-Gvir je območje obiskal zgodaj zjutraj, domnevno zato, da bi se izognil neposrednemu spopadu s Palestinci, obisk pa je bil kratek, trajal naj bi 13 minut.

Mošeja je sicer pod muslimansko upravo, Izrael pa je odgovoren za njeno varnost. V skladu s sporazumom z muslimanskimi oblastmi lahko Judje obiskujejo mošejo, vendar tam ne smejo moliti. Kot poroča Al Džazira, Judom opravljanje molitev prepovedujejo vodilni rabini, temu nasprotujejo tudi številni ultraortodoksni Judje.

Ben-Gvir je v preteklosti večkrat kritiziral ta sporazum kot rasističen in diskriminatoren do Judov. Palestinci pa obtožujejo izraelske oblasti, da želijo razširiti svoj nadzor nad svetim krajem, ki so ga izraelske sile zasedle v vojni leta 1967.

Še pred obiskom Ben-Gvirja je visoki uradnik palestinske uprave Husein Al Šejk opozoril provokacije izraelskih oblasti, ki zahtevajo palestinski, arabski in mednarodni odziv. Palestinsko gibanje Hamas, ki vlada v Gazi, pa je posvarilo pred novim zaostrovanjem razmer.

Ben-Gvir je sicer od vstopa v parlament aprila lani večkrat vstopil na to območje, vendar ima njegov današnji obisk po prevzemu ministrskega položaja veliko večjo težo. Kako nevarna so lahko tovrstna dejanja izraelskih politikov, priča obisk nekdanjega izraelskega premierja Ariela Šarona leta 2000, ki je bil eden glavnih povodov za drugo palestinsko vstajo, ki je trajala do leta 2005, še piše AFP.

Netanjahu "zavezan ohranjanju statusa quo"

Na dogajanje se je odzval urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je sporočil, da je premier zavezan "striktnemu ohranjanju statusa quo" v kompleksu mošeje Al Aksa. Uradnik iz administracije je dodal, da so ministri tudi v preteklosti obiskovali območje v skladu s statusom quo, ki molitev dovoljuje le muslimanom, pripadnikom drugih religij pa obisk.

Ben-Gvirovo dejanje je predtem "najostreje" obsodila Jordanija, ki obisk označuje za "kršenje svetosti" območja.

ZDA so sporočile, da je vsako enostransko dejanje, ki ogroža status quo jeruzalemskih svetih krajev, "nesprejemljivo". Bela hiša je izraelskega premierja Netanjahuja pozvala k ohranjanju statusa quo na omenjenih območjih.

Ben-Gvir obsojen zaradi rasizma in podpore teroristični organizaciji

46-letni minister za nacionalno varnost je bil v Izraelu leta 2007 obsojen zaradi rasističnega hujskanja (njegovi podporniki med pohodi po okupiranem delu Jeruzalema radi vzklikajo "Smrt Arabcem") in podpore organizaciji Kah, ki jo je vodil rabin Meir Kahane in je bila v Izraelu (in ZDA) označena za teroristično organizacijo. Kahane je med drugim pozival k odvzemu državljanstva izraelskim državljanom palestinskega rodu.

Ben-Gvir je imel do vstopa v politiko doma obešeno sliko Baruha Goldsteina, ki je leta 1994 v mošeji v Hebronu na okupiranem Zahodnem bregu pobil 29 Palestincev, tudi sam pa je v palestinskih soseskah večkrat izvlekel pištolo.

Pozival je tudi k priključitvi celotnega zasedenega Zahodnega brega k Izraelu, pred novembrskimi volitvami pa je dejal, da se ne bo opravičil za svoje pretekle pozive k izgonu vseh Palestincev iz države.