Podpornik izraelske vlade pred začetkom zasedanja vrhovnega sodišča. Foto: Reuters
Podpornik izraelske vlade pred začetkom zasedanja vrhovnega sodišča. Foto: Reuters

Sodniki bodo obravnavali pripombe proti amandmaju, ki omejuje njihova pooblastila. Ni jasno, kdaj bo sodišče sprejelo odločitev, zelo verjetno pa bodo posvetovanja trajala več tednov.

Na izraelsko vrhovno sodišče je bilo v zvezi z reformo vloženih več peticij, proti reformi v Izraelu pa že več mesecev potekajo protesti. Več tisoč Izraelcev se je pred sodiščem v Jeruzalemu zbralo tudi v ponedeljek zvečer – nekateri so podprli sodnike, drugi aktualno oblast.

Kritiki reforme opozarjajo, da nova zakonodaja slabi neodvisnost sodstva in demokracijo. "Želimo zagotoviti, da sodnikov ne bodo ustrašile vse grožnje te vlade," je dejal neki protestnik.

Julija je vladajoča koalicija pod vodstvom predsednika vlade Benjamina Netanjahuja v okviru korenite prenove pravosodja uveljavila pomembno spremembo – ukinila je možnost sodišč, da blokirajo vladne ukrepe in imenovanja. Zagovorniki reforme pa trdijo, da se s tem krepi demokracija, saj sodišče ne more razveljaviti ukrepov izvoljene vlade.

Vlada Netanjahuja s političnimi nasprotniki glede pravosodne reforme ne najde skupnega jezika. Foto: Reuters
Vlada Netanjahuja s političnimi nasprotniki glede pravosodne reforme ne najde skupnega jezika. Foto: Reuters

Bo vlada spoštovala odločitev sodišča?

Vrhovno sodišče, ki bi lahko za obravnavo potrebovalo tedne ali mesece, je pod pritiskom, da zakon razveljavi. Če bodo sodniki to storili, člani Netanjahujeve vlade grozijo, da ne bodo upoštevali njihove odločitve. To bi lahko povzročilo ustavno krizo glede tega, kdo ima večje pristojnosti, poroča BBC.

Netanjahu, ki mu sodijo zaradi obtožb o korupciji, je bil na vprašanje, ali bo vztrajal pri odločitvi, ki bi odpravila novi zakon, nejasen.

Reforma povzročila notranjepolitično krizo

Sporna pravosodna reforma je na ulice od začetka leta privabila več sto tisoč Izraelcev. Zaradi nje so zaskrbljenost izrazili tudi mednarodni zavezniki Izraela, gospodarstvo pa se je skrčilo, kar je v Izraelu povzročilo najhujšo notranjo krizo v zadnjih letih. To je močno prizadelo tudi vojsko, saj je veliko število rezervistov izjavilo, da se ne bodo javili na prostovoljno služenje vojaškega roka. Predstavniki obrambnega ministrstva zato opozarjajo, da bi se lahko zmanjšala pripravljenost Izraela na vojno.

Poskusi za dosego kompromisnega dogovora med Netanjahujem in njegovimi političnimi nasprotniki so bili doslej neuspešni. Vendar pa si izraelski predsednik Isaac Herzog še naprej prizadeva za zbližanje obeh strani.