"Moramo se spopasti s ponovnim pojavom IS-ja," je Abdulah II. dejal v pogovoru za francosko televizijo France 24 pred srečanji v Bruslju in Parizu. "Po lanskem izgonu džihadistov z zadnjega območja pod njihovim nadzorom v Siriji smo bili v preteklem letu priča ponovni vzpostavitvi in vzponu IS-ja, ne samo na jugovzhodu Sirije, temveč tudi na zahodu Iraka. Več tisoč borcev je odšlo iz Idliba čez severno mejo in so končali v Libiji. To je nekaj, s čimer se bomo morali mi v regiji, pa tudi naši evropski prijatelji, ukvarjati v letu 2020," je nadaljeval.

"Z evropske perspektive, Libija je namreč precej bliže Evropi, bo to pomembna tema v prihodnjih dneh," je prepričan Abdulah II., ki bo v torek nagovoril Evropski parlament v Strasbourgu. Glede zaostritve napetosti med ZDA in Iranom je izrazil upanje, da bodo v prihodnjih nekaj mesecih ustvarili pogoje v regiji, ki bodo znižali temperaturo: "Za zdaj je videti kot zmanjševanje napetosti. Upamo, da se bo ta trend nadaljeval. Ne moremo si privoščiti nestabilnosti v tem delu sveta. Kar se zgodi v Teheranu, bo vplivalo na Bagdad, Aman, Bejrut in izraelsko-palestinski proces."

Jordanski kralj je prepričan, da bo nedavna napotitev turških vojaških enot v Libijo povzročila samo še dodatno zmedo v tej državi. Jordanija je v libijskem konfliktu na strani odpadniškega generala Kalife Haftarja, ki se bori proti mednarodno priznani vladi pod vodstvom Fajeza Al Saradža. Sprti strani sta se dogovorili za prekinitev ognja, ki je začela veljati v nedeljo.

Voditelja sprtih strani v Libiji sta medtem prispela v Moskvo na pogovore pod pokroviteljstvom Rusije in Turčije. Ni še jasno, ali se bosta Saradž in Haftar srečala iz oči v oči. Kot poroča Al Džazira, pričakujejo, da bodo pogovori potekali več ur, cilj srečanja pa je podpis mirovnega sporazuma. Kaos v Libiji vlada vse od strmoglavljenja dolgoletnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011. Sile odpadniškega generala nadzirajo vzhodno Libijo ter večino oaz in naftnih polj na puščavskem jugu države.