Od 6,9 milijarde evrov (7,7 milijarde dolarjev) je 4,9 milijarde evrov (5,5 milijarde dolarjev) namenjenih za to leto, preostali dve milijardi evrov (2,2 milijarde dolarjev) pa za prihodnja leta. Mednarodne finančne institucije in donatorji so napovedali še za šest milijard evrov (6,7 milijarde dolarjev) posojil.

Glede na izjemno težek kontekst – pandemija covida-19 je še okrepila humanitarne potrebe po svetu in otežila položaj donatorjev – je rezultat konference še posebej zadovoljiv, je poudaril Lenarčič.

Šest milijonov razseljenih Sircev znotraj države in še šest zunaj
Pomoč potrebuje okoli šest milijonov notranje razseljenih Sircev in okoli šest milijonov Sircev, ki so se zatekli v Libanon, Jordanijo, Turčijo, Egipt in Irak. Nikjer na svetu ni več prisilno razseljenih ljudi. Humanitarne potrebe ostajajo ogromne, je opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell, ki je napovedal 2,3 milijarde evrov prispevka institucij EU-ja za letos in prihodnje leto. EU je od leta 2011 za Sirce skupaj namenil 20 milijard evrov.

Konferenca sporočilo Sircem, da jih svet ni pozabil
Konferenca je pomembno sporočilo Sircem, da jih svet ni pozabil, pa je poudaril koordinator humanitarne pomoči pri ZN-u Mark Lowcock. Izrecno je opozoril na vprašanje generacije okoli treh milijonov otrok, ki jih je vojna oropala izobraževanja. Sirija in regija potrebujeta po Lowcockovih besedah okoli deset milijard dolarjev, a dober rezultat bo, če danes zberejo 5,5 milijarde dolarjev, je koordinator humanitarne pomoči napovedal okoli poldneva, po prvem delu konference.

Lani so na konferenci za Sirijo donatorji obljubili sedem milijard dolarjev ali 6,16 milijarde evrov pomoči za leto 2019, za leto 2020 in pozneje pa 2,4 milijarde dolarjev ali 2,09 milijarde evrov pomoči Sircem v Siriji in bližnjih državah.

Konference so se med drugimi udeležili libanonski premier Hasan Diab, turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu in jordanski zunanji minister Ajman Safadi.

Slovenija bo namenila 70.000 evrov
Slovenija, ki jo je na konferenci zastopal zunanji minister Anže Logar, je po navedbah MZZ-ja namenila 70.000 evrov v podporo dejavnostim Urada visokega komisariata ZN-a za begunce v Siriji in Turčiji v tem in prihodnjem letu.

Logar razočaran nad počasnim napredkom političnega reševanja krize
Logar je sicer na konferenci izrazil razočaranje nad počasnim napredkom v političnem procesu reševanja sirske krize in podprl poziv generalnega sekretarja ZN-a za vzpostavitev trajne prekinitve ognja na celotnem ozemlju Sirije. Posebej je izpostavil pomen ohranjanja premirja na območju Idliba na severozahodu države v skladu z marčnim dogovorom med Rusijo in Turčijo. Članice Varnostnega sveta ZN-a je pozval k podaljšanju resolucije o čezmejni dostavi humanitarne pomoči, ki poteče 10. julija.

To je bila četrta bruseljska konferenca o prihodnosti Sirije in regije, ki pa je tokrat zaradi pandemije covida-19 potekala virtualno, ne v Bruslju. Na vprašanje, ali obstaja tveganje, da Sirija postane zamrznjeni konflikt, je Borrell danes odgovoril, da je načeloma vselej bolje, da je konflikt zamrznjen, kakor da gori in da ljudje umirajo, a posvaril, da si kroničnega konflikta svet ne more privoščiti.