"Razglasili smo izredne razmere," je dejal Erdogan med obiskom prizadetih območji, potem ko je že v petek priznal, da je ponekod prišlo do ropanja. Vpletenim v kazniva dejanja je sporočil, da bo država ukrepala proti njim s trdo roko.

Po poročanju lokalnih medijev so oblasti aretirale skoraj 50 ljudi zaradi ropanja, zasegli pa so tudi več kosov strelnega orožja skupaj z denarjem, zlatnino in bančnimi karticami.

Na območjih, ki jih je prizadel potres, so zdaj vse bolj v ospredju varnostne razmere, ki se po nekaterih poročanjih slabšajo. Tako je avstrijska vojska že zaustavila svoje sodelovanje v reševalnih akcijah zaradi "vse težjih varnostnih razmer".

Kot je sporočil tiskovni predstavnik avstrijskega obrambnega ministrstva Michael Bauer, bo reševalna enota avstrijske vojske nadaljevala operacije, ko bodo razmere dovolj varne. Avstrijski poveljnik Pierre Kugelweis je pojasnil, da prihaja do "vse več agresije med različnimi skupinami v Turčiji."

Avstrijska ekipa je v Turčijo prišla s 45 tonami opreme in doslej uspela iz ruševin izvleči devet preživelih, v domovino pa naj bi se vrnili v četrtek, vendar bodo to odločitev še preučili.

Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da je prišlo do spopadov med neidentificiranimi skupinami in da so se avstrijski reševalci zatekli v bazni tabor skupaj z drugimi mednarodnimi organizacijami, kjer čakajo na nadaljnja navodila.

Kugelweis je dejal, da do zdaj ni bilo nobenega napada na Avstrijce. "Vsi smo v redu. Radi bi še naprej pomagali, a okoliščine so takšne, kot so," je dodal.

Nemška zvezna agencija za tehnično pomoč in nevladna organizacija ISAR sta prav tako sporočili, da začasno zaustavljata izvajanje reševalnih operacij v regiji Hatay, kjer je nastanjena tudi 82-članska ekipa avstrijskih reševalcev.

Tiskovni predstavnik organizacije ISAR Stefan Heine je pojasnil, da "dobivajo vedno več poročil o spopadih med različnimi skupinami, prišlo pa je tudi do streljanja".

V nemški zvezni agenciji in organizaciji ISAR so pojasnili še, da se spopadi verjetno dogajajo zaradi pomanjkanja hrane in okrnjene oskrbe z vodo na prizadetih območjih.

Turško ministrstvo za obrambo je kasneje sporočilo, da so aktivirali vojsko za zaščito reševalcev, tako da se lahko reševalne operacije po njihovih besedah nadaljujejo.

Turčija odprla mejni prehod z Armenijo

Število smrtnih žrtev katastrofalnih potresov se je povzpelo na več kot 28.000, v Turčiji je potrjenih več kot 24.617, v Siriji več kot 3500 smrtnih žrtev, a se bosta števili še povišali, saj se reševalci do številnih ruševin še niso prebili. Upanja, da bi med ruševinami še našli preživele, je iz ure v uro vse manj.

Iz najbolj prizadetih krajev so evakuirali skoraj 93.000 ljudi, natančne številke pogrešanih niso sporočili. V operacijo reševanja in pomoči je vključenih več kot 166.000 ljudi. Od ponedeljka so zaznali 1891 popotresnih sunkov. Brez doma je ostalo 1,05 milijona ljudi, ki so jih namestili v šotorska naselja in hotele.

Kljub vse manj možnostim, da bodo pod ruševinami še našli preživele, reševalci nadaljujejo iskanje. In še prihajajo novice o skorajda čudežnih rešitvah. Tako so v Kahramanmarasu našli 70-letnico, ki je pod ruševinami preživela 122 ur, v Diyarbakirju pa 55-letnico, ki so jo poškodovano takoj odpeljali v bolnišnico.

Turški podpredsednik Fuat Oktay je dejal, da na prizadetih območjih pogrešane išče 31.000 reševalcev. V bolnišnicah je približno 80.000 poškodovanih ljudi.

"Naš glavni cilj je, da ljudem zagotovimo, da se bodo lahko v roku enega leta vrnili v normalno življenje s tem, da bodo dobili nov dom, in da jim pomagamo, da si čim prej opomorejo od bolečine," je dejal.

Turčija je za namen dobave humanitarne pomoči na prizadeta območja po katastrofalnem ponedeljkovem potresu odprla mejni prehod Alican z Armenijo in tako omogočila, da je pet tovornjakov z armensko humanitarno pomočjo vstopilo v državo, namenjeni pa so na jugovzhod države, ki ga je v ponedeljek opustošil silovit potres.

Kopensko mejo med državama so v celoti zaprli leta 1993, ko sta se Armenija in Azerbajdžan zapletla v spopad, Turčija pa je podprla Azerbajdžan.

Milijoni Sircev ostali brez doma

V Siriji, ki je že od vojne razdejana, pomoč zaradi sankcij prihaja le počasi. Združeni narodi so v petek sporočili, da je brez strehe nad glavo ostalo do 5,3 milijona ljudi, je danes sporočil ZN. Ob tem so opozorili, da gre za ogromno število, ki se nanaša na že tako množično razseljeno prebivalstvo zaradi več kot desetletja trajajoče državljanske vojne. "Zaradi potresa je v Siriji brez strehe nad glavo morda ostalo kar 5,3 milijona ljudi," je na novinarski konferenci dejal predstavnik visokega komisarja ZN-a za begunce (UNHCR) za Sirijo Sivanka Dhanapala.

"To je ogromno število, ki se nanaša na prebivalstvo, ki je že zdaj množično razseljeno," je opozoril in dodal, da je za Sirijo ponedeljkov uničujoči potres "kriza v krizi".

Reševalci pri iskanju preživelih bijejo bitko s časom, akcije pa se postopoma preusmerjajo k izkopavanju trupel.

Kot smo poročali, je močno poškodovani Alep obiskal sirski predsednik Bašar Al Asad z ženo Asmo. Njegova vlada je prižgala zeleno luč, da se pomoč dostavi tudi na območja, ki so pod nadzorom upornikov.

Pomoč obema prizadetima državama so v okviru evropskega mehanizma pomoči rescEU in ločeno od njega v zadnjih dneh poslale številne države, med njimi tudi Slovenija.

Tedros v Alepu obljubil pomoč

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je med obiskom v sirskem mestu Alep napovedal pomoč pri odpravljanju posledica katastrofalnega potresa.

Tedros je skupaj s sirskim zdravstvenim ministrom in guvernerjem province Alep v mestu med drugim obiskal več bolnišnic in zavetišč za prizadete v potresu. Prvi mož WHO-ja je ob tem izpostavil, da je vesel, da je danes poleg njegove delegacije v mesto prišla tudi velika pošiljka medicinske opreme ter napovedal, da bo v nedeljo v državo prispela nova pošiljka zdravstvene opreme v skupnem obsegu več kot 30 ton.

Zagotovil je, da bo WHO Siriji še naprej zagotavljal nujno zdravstveno oskrbo in v državo poslala še več nujno potrebne medicinske opreme. Ob tem je izrazil zaskrbljenost zaradi hudega vpliva potresa na zdravstvene storitve, saj se ljudje po njegovih besedah že soočajo s porastom bolezni prebavil in duševnih težav.
Pri tem je dejal, da se WHO ne bo omejila le na nujno pomoč, temveč bo pomagala tudi pri dolgoročnejšem odpravljanju posledic potresa.

Številni rojaki iz vse Turčije hitijo na pomoč v prizadete regije

Rojakom na prizadetih območjih pomagajo številni Turki iz drugih predelov države. Reuters poroča, da so v Hatay, eno od najhuje prizadetih pokrajin, odpotovali številni lastniki restavracij, da bi nahranili tamkajšnje prebivalce, ki se spopadajo tudi s hudim mrazom. Omer Faruk, ki ima restavracijo v Konyi v osrednji Turčiji, pomaga v šotorskem naselju zraven stadiona v Hatayu, kamor so v približno 550 šotorov namestili prebivalce, ki so ostali brez domov.

"Našim rojakom, ki trpijo zaradi posledic potresa, pomagamo s hrano. Tukaj smo, da pomagamo žrtvam," je dejal Faruk. Vrste za hrano so dolge, med njimi so številni otroci. Prostovoljec Sardar Kayak je pojasnil, da dnevno pripravijo obroke za 1000 ljudi na stadionu in še tisoč za prebivalce bližnjih vasi. Turške oblasti so postavile številna šotorska naselja, prebivalce, ki so ostali brez domov, pa nameščajo tudi v turističnih nastanitvah ob egejskem in sredozemskem območju.

Kritike oblasti zaradi počasne pomoči

Medtem se krepijo kritike turških oblasti zaradi prepočasne in neučinkovite pomoči. Turški predsednik Erdogan, ki je na oblasti že 20 let in se bo maja potegoval za nov mandat, je priznal napake, a poudaril, da se nihče ne more pripraviti na katastrofo takih razsežnosti.

"Takšne stvari so se vedno dogajale. To je del načrta usode," je dejal med obiskom enega od prizadetih območij. Turčija leži na potresnem območju, a številni so prepričani, da bi morale oblasti po zadnjem velikem potresu leta 1999, v katerem je umrlo več kot 17.000 ljudi, bolje nadzorovati obnovo in gradnjo. V ponedeljkovem potresu se je zrušilo več kot 6000 stavb. Prve ure po takih katastrofah so ključne, a ker so bile v potresu poškodovane številne ceste in infrastruktura, zaradi česar se reševalci niso mogli prebiti do prizadetih krajev, je trajalo tudi dan ali dva, da so tja prišli.

Vodja glavne opozicijske stranke Kemal Kilicdaroglu je zelo kritičen do vladnega odziva. "Potres je bil hud, a kar je bilo še huje, je bilo pomanjkanje koordinacije, pomanjkanje načrtovanja in nekompetentnost."

Kot poroča BBC, ima Turčija v primerjavi z drugimi državami zelo veliko izkušenj s potresi. Nasuh Mahruki, ustanovitelj prostovoljne reševalne skupine Akut je kritičen, ocenjuje, da se je zdaj v reševalno operacijo vmešala politika. Po zadnjem velikem potresu avgusta 1999 je namreč reševalno operacijo vodila vojska, zdaj pa jo civilna zaščita. V prihodnjih letih pa je Erdogan skušal omejiti vpliv vojske. "Po vsem svetu so najbolje organizirane in logistično povezane organizacije oborožene sile, v svojih rokah imajo izjemna sredstva in opremo. V katastrofah je to treba uporabiti."

Turška civilna zaščita ima od 10.000 do 15.000 sodelavcev, ki jim pomagajo nevladne organizacije, kot je Akut, ki ima 3000 prostovoljcev. Kot ocenjuje Mahruki, so reševalci, ker v operacijo ni bila vključena vojska, morali čakati na navodila vlade, kar je zamaknilo začetek reševalne operacije.