Sporočilo prejemnice nagrade sta prebrala njena 17-letna hčerka in sin, Kiana in Ali Rahmani, ki živita v Franciji. Dobitnice nagrade na podelitvi ni bilo, saj v Iranu prestaja zaporno kazen.

Mohamadi, ki so jo leta 2021 zaprli zaradi boja proti obveznemu nošenju naglavne rute hidžab in proti smrtni kazni v Iranu, je norveški Nobelov odbor oktobra podelil nagrado "za njen boj proti zatiranju žensk v Iranu in boj za spodbujanje človekovih pravic in svobode za vse".

V sporočilu je nagrajenka izrazila upanje, da bo Nobelova nagrada pomagala okrepiti aktivistično gibanje v Iranu, ki od islamistične vlade v državi zahteva pravice in pošteno obravnavo.

Zapisala je, da sta nadaljevanje upora in nenasilje najboljša strategija za dosego sprememb. Zagotovila je, da bo zmaga nad "zatiranjem in avtoritarnostjo" zagotovo dosežena.

"Sem Iranka, ki ponosno in častno prispeva k civilizaciji, ki jo trenutno zatira tiranska verska vlada," je nadaljevala. "Sem zapornica, ki je prepoznala nujnost svojega obstoja in našla vero v prestajanju globokega in dušo parajočega trpljenja, ki je posledica pomanjkanja svobode, enakosti in demokracije," je še sporočila Mohamadi.

Narges Mohamadi v zaporu prestaja več kazni, tudi zaradi širjenja propagande proti Islamski republiki. V sporočilu je dodala, da se ona in številni drugi aktivisti v Iranu ves čas borijo, "da ostanemo živi".

Mohamadi je ena vodilnih osebnosti protestnega gibanja Ženske, življenje, svoboda, ki je nastalo po smrti 22-letne Mahse Amini, ki je septembra lani umrla v policijskem pridržanju v Teheranu zaradi domnevnega nespoštovanja obveznega nošenja naglavne rute.

Njena smrt je lani sprožila proteste v Iranu proti diskriminaciji žensk. "Verjamemo, da obvezni hidžab, ki ga vsiljuje vlada, ni niti verska obveza niti kulturna tradicija, ampak sredstvo za ohranjanje nadzora in podrejanje družbe," je dejala Mohamadi.

Aktivistka za človekove pravice je v soboto na svoji strani na družbenem omrežju Instagram, ki jo zanjo vodijo prijatelji v tujini, sporočila, da je začela tridnevno gladovno stavko, tokrat v znak solidarnosti z zatirano bahajsko versko skupnostjo v Iranu. "Na dan podelitve Nobelove nagrade želim biti glas Irancev, ki protestirajo proti nepravičnosti in zatiranju," je zapisala.

Prepoved potovanja za družino Mahse Amini

Medtem so iranske oblasti družini Mahse Amini prepovedale pot v Strasbourg, kjer bi prejela nagrado Saharova.

Starši in brat Mahse Amini se niso mogli vkrcati na letalo na poti v Francijo, zasegli pa so jim tudi potne liste, je po poročanju BBC-ja dejala njihova odvetnica Širin Ardakani.

V Strasbourgu bi prejeli nagrado Saharova za svobodo misli, ki jo je Evropski parlament oktobra letos posmrtno namenil Mahsi Amini. Parlament je nagrado namenil tudi gibanju Ženske, življenje, svoboda, ki se je razvilo po smrti 22-letne iranske Kurdinje.

Odvetnica družine je dejala, da so jim prepovedali pot, čeprav so imeli veljavne vizume.

Po njenih besedah iranske oblasti "še nikoli niso bile tako zavzete za preprečitev družinam žrtev, da nagovorijo mednarodno skupnost".

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je Iran pozvala, naj "prekliče odločitev" za prepoved potovanja za družino. "Resnice se ne da utišati," je dejala.

Mahsa Amini je umrla v bolnišnici 16. septembra 2022, tri dni po tem, ko jo je v Teheranu aretirala t. i. moralna policija zaradi domnevnega nespoštovanja obveznega nošenja naglavnih rut za ženske. Priče pravijo, da so 22-letnico v pridržanju pretepli, oblasti pa to zanikajo in pravijo, da je umrla zaradi "nenadne odpovedi srca".

Septembra letos je iranska revolucionarna garda pridržala očeta Mahse Amini in ga opozorila, naj ne zaznamuje obletnice smrti svoje hčerke, so opozorile organizacije za zaščito človekovih pravic.