"Prepričan sem, da je mogoče vse težave Irana rešiti z maksimalno uporabno nacionalnih virov," je ob vložitvi kandidature dejal Ahmadinedžad.

Njegovo kandidaturo mora potrditi 12-članski svet varuhov, najvišje politično telo v državi, ki ga sestavljajo kleriki in odvetniki.

Svet varuhov se bo do 11. junija odločil, kateri kandidati so ideološko ustrezni. Ahmadinedžada so že dvakrat izločili iz predsedniške tekme na volitvah v letih 2017 in 2021.

Kandidature so vložili tudi podpredsednik države Mohamed Mohber, nekdanji predsednik parlamenta Ali Laridžani, ki velja za zmernega, ter nekdanji jedrski pogajalec Said Džalili, ki velja za ultrakonservativnega, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Reformistične politike je svet varuhov doslej pogosto izključeval iz volilne tekme.

Opazovalci čakajo, ali bo tokrat kandidaturo dovolil tudi zmernejšim kandidatom, sicer bodo politično prihodnost države verjetno še naprej določali zagovorniki konservativne in trde linije, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

67-letni Ahmadinedžad je bil predsednik Irana med letoma 2005 in 2013. Obdobje njegovega predsednikovanja so zaznamovali ohladitev odnosov z Zahodom zaradi iranskega jedrskega programa in njegove provokativne izjave glede Izraela.

Leta 2005 sta pozornost svetovnih medijev poželi njegovi neslavni izjavi, da je Izrael kot iranski sovražnik številka ena obsojen na izbris z zemljevida in da je holokavst mit.