Izjava Netanjahuja je bila priložena članku v Washington Postu, v katerem je bilo zapisano, da je izraelski premier povedal administraciji ameriškega predsednika Joeja Bidna, da bo Izrael na iranski raketni napad odgovoril z napadom na iranske vojaške cilje, in ne jedrske ali naftne objekte.

Netanjahu je to izrekel v času, ko se še vedno ugiba, kako bo Izrael odgovoril na napad Irana na začetku oktobra, ko je nad izraelsko ozemlje izstrelil balistične rakete.

Washington Post se sklicuje na dva vira, ki sta povedala, da je izraelski premier ameriški administraciji dejal, da je pripravljen napasti le vojaške cilje, ne pa tudi jedrskih in naftnih, s čimer bi omejil povračilni napad in preprečil vojno v polnem obsegu.

Povračilni izraelski napad naj bi bil usmerjen tako, da bi se izognili dojemanju "političnega vmešavanja v volitve v ZDA", je Washington Post citiral enega od virov.

"Mnenju ZDA prisluhnemo, vendar bomo svoje končne odločitve sprejeli na podlagi naših nacionalnih interesov," je dejal Netanjahujev urad v izjavi, ki je bila tudi citirana v članku ameriškega časopisa.

Biden je že kmalu po iranskem napadu Izraelu odsvetoval napade na naftna polja islamske republike, posvaril pa je tudi pred napadi na njene jedrske objekte, da bi se izognili širitvi vojne na Bližnjem vzhodu in skokom cen energije na svetovnih trgih.

Zalivske države so pri ameriški administraciji lobirale, da se prepreči Izraelu napad na iranska naftna nahajališča, saj so zaskrbljene, da bi se njihove lastne naftne zmogljivosti znašle na udaru proiranskih igralcev v regiji, če bi se konflikt stopnjeval.

Tako Netanjahu kot obrambni minister Joav Galant in načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi so sicer Teheranu že večkrat zagrozili z maščevanjem, potem ko je Iran 1. oktobra nad Izrael izstrelil približno 200 raket.

Napad naj bi bil odgovor na umore vodje šiitskega gibanja Hezbolah Hasana Nasrale, političnega vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismaila Hanije in iranskega generala Abasa Nilforušana. Tarče naj bi bila izraelska vojaška oporišča.

Izraelska zračna obramba je sicer ob pomoči zahodnih zaveznic po lastnih navedbah večino raket prestregla, nekaj pa jih je kljub temu doseglo cilje.

Američani pošiljajo Izraelu sodoben obrambni sistem

Izrael se sicer po poročanju časopisa Financial Times spopada s pomanjkanjem raket za protizračno obrambo, zato je Netanjahujeva vlada zaprosila za pomoč ZDA. Zaradi omejene dobave in vojnih potreb se mora izraelska vojska zanašati na ZDA, da zapolnijo vrzel v obrambnih ščitih, piše Financial Times.

A ZDA so v nedeljo sporočile, da bodo Izraelu poslale napreden protiraketni sistem – skupaj z ameriškimi vojaki, ki ga bodo upravljali –, da bi s tem okrepile izraelsko zračno obrambo po raketnih napadih Irana.

Tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder je dejal, da bo namestitev sistema za obrambo pred izstrelki z velike višine (THAAD) okrepila izraelski sistem zračne obrambe. "Gre za del širših prilagoditev, ki jih je ameriška vojska izvedla v zadnjih mesecih, da bi podprla obrambo Izraela in zaščitila Američane pred napadi Irana in z Iranom povezanih milic," je dejal Ryder.