Eksplozije komunikacijskih naprav Hezbolaha so odjeknile v več delih države, med drugim v južnem predmestju Bejruta in na jugu ter vzhodu. Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo ubitih 14 ljudi, več kot 450 pa jih je bilo ranjenih. Večina jih ima poškodbe obraza in trebuha.
Ena od eksplozij je odjeknila v bližini pogreba ubitih v torkovih eksplozijah na tisoče pozivnikov, ki jih uporablja skupina.
Šlo naj bi za eksplozije ročnih radijskih postaj, ki so jih po navedbah enega od varnostnih virov v Hezbolahu nabavili pred petimi meseci, približno takrat, ko so tudi pozivnike.
Vir blizu Hezbolaha je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil, da je v južnem predmestju Bejruta eksplodiralo več voki-tokijev. Med drugim so naprave eksplodirale v najmanj dveh avtomobilih. Eksplozije je bilo slišati tudi v drugih predelih mesta.
12 žrtev torkovih eksplozij
Število žrtev po hkratnih eksplozijah pozivnikov v Libanonu in Siriji se je medtem povzpelo na dvanajst, med njimi sta dva otroka. Po poročanju več medijev je eksploziv v pozivnike, ki jih je naročilo gibanje Hezbolah, namestila izraelska tajna služba Mosad.
V torek so v več krajih v Libanonu in v Siriji odjeknile množične eksplozije. Eksplodirali so pozivniki članov Hezbolaha, ki jih uporabljajo za medsebojno komunikacijo. Ob 15.30 po tamkajšnjem času so uporabniki prejeli sporočilo, pri katerem je bilo videti, kot da ga je poslalo vodstvo Hezbolaha. Namesto tega je sporočilo sprožilo eksploziv.
Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo dvanajst mrtvih in več kot 2800 ranjenih, od tega jih je najmanj 200 v kritičnem stanju. Med žrtvami so tudi zdravstveni delavci. Pozivniki so eksplodirali v Bejrutu, v dolini Beka in v drugih krajih po Libanonu, kjer ima Hezbolah svoja oporišča. 14 ljudi je bilo ranjenih tudi v Siriji.
Kot je dejal libanonski minister za zdravje Firas Abjad, so ljudje dobili predvsem poškodbe oči, drugih delov obraza, rok in trebuha. Bolnišnice v državi so zaradi nenadnega visokega števila ranjencev preobremenjene.
Poročila: skupna operacija Mosada in izraelske vojske
Več medijev, med njimi tudi New York Times in CNN, ki se sklicujejo na različne varnostne vire, navaja, da je šlo za skupno operacijo izraelske tajne službe Mosad in izraelske vojske proti Hezbolahu. New York Times je poročal, da so izraelski agenti v pozivnike tajvanskega podjetja Gold Apollo na neki stopnji dobavne verige vgradili majhne eksplozivne naprave in sprožilnike za detonacijo na daljavo. Pozivnike je razneslo sočasno, ko so vsi uporabniki naenkrat dobili enako sporočilo, in naj torej ne bi šlo za detonacije zaradi pregrevanja litijskih baterij, kot so navajala uvodna poročila. Večina pozivnikov je bila modela AP924, še dodaja New York Times.
BBC pa navaja nekega vojaškega strokovnjaka, ki predvideva, da je bil v ponarejeni elektronski komponenti, ki je bila v vsakem pozivniku, skrito od 10- do 20-gramsko razstrelivo.
Televizija CNN je predtem poročala, da je po navedbah libanonskega varnostnega vira te pozivnike v zadnjih mesecih kupil Hezbolah, ki se zaradi varnosti izogiba visokotehnološkim napravam, kot so pametni telefoni, in uporablja nizkotehnološke pozivnike. Kot je dodal vir, je Mosad razstrelivo namestil v 5000 pozivnikov, ki jih je Hezbolah v Libanon uvozil že pred meseci, na začetku leta. Hezbolah je te pozivnike naročil pri tajvanskem podjetju Gold Apollo.
Izraelski in ameriški viri pa so za medija Axios in Al Monitor pojasnili, da so eksplozivne naprave prvotno nameravali uporabiti kot uvod v morebitno večjo ofenzivo proti Hezbolahu. V zadnjih dneh pa naj bi bil Izrael zaskrbljen, da je Hezbolah izvedel za načrt, zato so bile eksplozije sprožene predčasno.
Tajvan in Madžarska zanikata izdelavo pozivnikov
Zatem se je oglasilo tajvansko podjetje Gold Apollo, ki je zanikalo navedbe, da so pozivnike izdelali pri njih. Pojasnili so, da je naprave izdelalo neko podjetje v Evropi, ki ima pravice za uporabo njihove znamke. Ustanovitelj podjetja Hsu Čingkuang je dejal: "Pozivniki niso naš izdelek, le ime našega podjetja je bilo na njih. Smo odgovorno podjetje. To je za nas velika zadrega." Tajvanski profesor Dži Černliu je za Al Džaziro povedal, da je podjetje Gold Apollo zelo majhno, s 35 zaposlenimi, in da izdeluje predvsem pozivnike, ki jih uporabljajo v gostinskih obratih, da obvestijo goste, da je njihov obrok pripravljen.
Zaradi očitkov zoper Gold Apollo je tajvansko tožilstvo uvedlo preiskavo. Zagotovili so, da bodo ukrepali v skladu z zakonom, če bodo odkrili nezakonitosti.
Tajvansko ministrstvo za gospodarstvo pa je v izjavi pojasnilo, da imajo pozivniki, ki jih podjetje izdeluje, manjše vgrajene baterije, ki nimajo zadostne kapacitete za eksplozijo ali povzročitev telesnih poškodb. Glede na poročanje medijev in fotografij, ki so jih prejeli, dvomijo, da gre za izdelek tajvanskega podjetja. Prav tako nimajo nobene evidence, da bi podjetje izvažalo v Libanon.
Mediji so zatem razkrili, da naj bi pozivnike izdelalo podjetje BAC s sedežem v Budimpešti na Madžarskem. To naj bi skrbelo za proizvodnjo in prodajo pozivnikov tipa AP924, za katere so dovolili uporabo svoje znamke, v preostale procese pa da niso vključeni.
Kot poroča Reuters, je sedež podjetja BAC Consulting v stanovanjski stavbi na obrobju Budimpešte, na steklenih vratih je prilepljen le list z njihovim imenom. Na klice novinarjev se ne javlja nihče. Na strani podjetja ni omenjeno, da bi se ukvarjali s proizvodnjo ali sestavljanjem izdelkov.
Direktorica madžarskega podjetja Cristiana Barsony-Arcidiacono je za ameriško televizijo NBC potrdila sodelovanje z Gold Apollo, ampak zavrnila, da so izdelali sporne pozivnike. "Ne izdelujem pozivnikov. Sem samo posrednik. Mislim, da ste se zmotili," je dejala po telefonu.
Glede na javno dostopne podatke je Barsony-Arcidiacono edina zaposlena pri podjetju, ki je bilo ustanovljeno leta 2022. Podjetje ima letni prihodek približno 210 milijonov forintov (532.000 evrov) in dobiček približno 18 milijonov forintov (45.000 evrov).
Tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs pa je na omrežju X zapisal, da je podjetje trgovinski posrednik brez proizvodne ali operativne lokacije na Madžarskem. "Navedene naprave še nikoli niso bile na Madžarskem," je še zagotovil.
Hezbolah napovedal povračilni napad
Hezbolah je sporočil, da so pozivniki pripadali uslužbencem različnih enot in institucij gibanja, ter potrdil smrt osmih svojih pripadnikov. Ranjen je bil tudi veleposlanik Irana.
Eksplozije so v Hezbolahu označili za kriminalno agresijo, zanje okrivili Izrael in napovedali maščevanje. Bejrut je prav tako za napad obtožila Izrael, ki za zdaj molči.
Libanonski veleposlanik v Združenih narodih Hadi Hačem je detonacije pozivnikov na izrednem zasedanju Generalne skupščine označil za "agresijo, ki predstavlja vojni zločin", Izrael pa obtožil, da na območju še bolj zaostruje razmere. Tel Aviv je ob tem še obtožil kršenja mednarodnega prava in kršenja spoštovanja suverenosti Libanona, saj vse od oktobra izvaja pogoste napade na jug te države.
Predstavnik Hezbolaha pa je obljubil, da bodo kljub smrtonosnemu napadu nadaljevali operacije proti Izraelu. Skupina je tudi obljubila maščevanje. Izrael je za napad obtožil tudi libanonski premier Nadžib Mikati. Palestinsko gibanje Hamas pa je napad označilo za "zaostrovanje, ki bo pripeljalo do poraza Izraela".
Teheran mednarodno skupnost pozval k ukrepanju
Eksplozije pozivnikov v Libanonu so bile teroristično dejanje in primer množičnih umorov, pa je izjavil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Naser Kanani in mednarodno skupnost pozval k ukrepanju. "Boj proti terorističnim dejanjem izraelskega režima in grožnjam, ki iz njih izhajajo, je nujen. Mednarodna skupnost mora hitro ukrepati in preprečiti nekaznovanost sionističnih zločinskih oblasti," je dejal Kanani in izrazil solidarnost z družinami ubitih in ranjenih v eksplozijah.
Pomoč Jordanije in Iraka
Jordanija je ponudila pomoč pri zdravniški oskrbi na stotine ranjenih. Iz Iraka je zjutraj v Bejrut prispelo letalo s približno 15 tonami medicinske opreme. V Libanon so prispele tudi reševalne ekipe iranskega Rdečega polmeseca.
Miller: ZDA niso vedele za napad
ZDA zanikajo vpletenost v napad, ki ga je tiskovni predstavnik State Departmenta Matt Miller označil kot incident. "ZDA niso bile vpletene in niso vedele za noben napad," je novinarjem v Washingtonu povedal Miller, ni pa odgovoril na vprašanje, ali ZDA menijo, da je vpleten Izrael.
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin se je v torek sicer dvakrat pogovarjal s svojim izraelskim kolegom Galantom. Oba sta v rednih stikih, vendar pa naj bi bila dva pogovora v enem dnevu neobičajna. "Minister je znova poudaril potrebo po prekinitvi ognja in dogovoru o talcih ter pomen zmanjšanja napetosti z diplomacijo, da bi preprečili možnost širših regionalnih spopadov," je o pogovoru dejal tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder.
Moskva: Hibridna vojna proti Libanonu
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bil napad s pozivniki "dejanje hibridne vojne proti Libanonu, v kateri je bilo prizadetih na tisoče nedolžnih ljudi". "Zdi se, da so organizatorji tega visokotehnološkega napada namerno želeli sprožiti obsežen oborožen spopad, da bi izzvali veliko vojno na Bližnjem vzhodu," je dejala predstavnica ruskega zunanje ministrstva Marija Zaharova.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je razmere označil za skrb vzbujajoče in posvaril pred zaostrovanjem razmer, kar bi lahko imelo hude posledice za regijo in širše. "Čeprav se zdi, da so bili napadi ciljno usmerjeni, so imeli veliko, neselektivno postransko škodo med civilisti. Med žrtvami so bili tudi otroci. Menim, da so te razmere zelo skrb vzbujajoče. Lahko samo obsodim napade, ki ogrožajo varnost in stabilnost Libanona ter povečujejo nevarnost zaostrovanja v regiji," je izjavil Borrell.
Dodal je še, da EU vse vpletene strani poziva, naj preprečijo popolno vojno, ki bi imela hude posledice za celotno regijo in širše, so sporočili iz evropske službe za zunanje delovanje (EEAS).
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v telefonskem pogovoru z libanonskim premierjem Mikatijem izrazil sožalje zaradi eksplozij. Opozoril je, da so poskusi Izraela, da bi vojno v Gazi razširil na širše območje, nevarni. Egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi pa je izjavil, da Kairo obsoja vsakršne poskuse stopnjevanja napetosti na območju.
Galant: Čas za diplomacijo s Hezbolahom je minil
Napad se je zgodil dan po tem, ko je izraelski obrambni minister Joav Galant na srečanju z ameriškim odposlancem Amosom Hochsteinom dejal, da je čas za diplomacijo s Hezbolahom minil in da lahko v ospredje stopi vojaška moč. Nekaj ur pozneje je bila napadena celotna komunikacijska infrastruktura libanonskega gibanja. Predtem je izraelski varnostni kabinet razširil vojne cilje v Gazi in mednje vključil tudi vrnitev izraelskih prebivalcev na sever države ob meji z Libanonom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje