Kmalu po vdoru v vladno palačo je v močno varovani zeleni coni prišlo do streljanja. Po poročanju prič naj bi spopadi izbruhnili med privrženci Al Sadra in privrženci konkurenčnega šiitskega bloka, proiranskega koordinacijskega okvira.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bilo ubitih najmanj dvanajst privržencev al Sadra, še 270 ljudi pa je bilo ranjenih.

Vdor v palačo je sledil Al Sadrovi napovedi, da se zaradi nerešljivega političnega zastoja v državi umika iz politike, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"To je revolucija ljudi, ne Al Sadrovo gibanje," so vzklikali protestniki in pozivali k padcu oblasti. Odstranili so številne ovire, varnostne sile pa so poskušale množico razgnati z vodnimi topovi. Vojska je medtem v glavnem mestu uvedla policijsko uro.

Na objavljenih videoposnetkih je v vladni palači videti protestnike, ki sedijo v foteljih v sejni sobi, mahajo z iraškimi zastavami in se fotografirajo, nekateri pa se hladijo v bazenu na vrtu.

Policijska ura po vsej državi

Vojska je sprva razglasila policijsko uro samo v Bagdadu, ki pa je protestniki niso upoštevali. Pozneje so policijsko uro, ki bo začela veljati ob 19. uri po srednjeevropskem času, razširili na celotno državo.

O podobnih protestih in napadih Al Sadrovih privržencev na vladna poslopja namreč že poročajo tudi iz drugih iraških mest. Po Bagdadu patruljirajo varnostne sile.

Misija Združenih narodov v Iraku (UNAMI) je dogajanje označila kot "izjemno nevarno zaostrovanje razmer" in pozvala protestnike, naj nemudoma zapustijo območje in se vzdržijo dejanj, ki bi lahko privedla do spirale dogodkov, ki je ne bo več mogoče ustaviti. "Na kocki je preživetje države," so dodali.

Al Sadr je svoj umik iz politike utemeljil z nerešljivim političnim zastojem v državi. Kritiziral je šiitske politične voditelje, ker niso upoštevali njegovih pozivov k reformam. Napovedal je tudi zaprtje svojih uradov, ob tem pa pojasnil, da bodo ostale odprte nekatere kulturne in verske institucije.

Že junija je Al Sadr umaknil svoje poslance iz parlamenta, ker mu ni uspelo oblikovati vlade po svoji želji. Zaradi nesoglasij med strankami glede oblikovanja koalicije je sicer Irak brez vlade, premierja in predsednika države že od parlamentarnih volitev oktobra lani.

Al Sadrovi privrženci od konca julija zasedajo parlament in protestirajo blizu vladnih zgradb ter tako onemogočajo proces volitev novega predsednika in parlamenta.

Številni Iračani medtem trdijo, da politični spopadi nimajo nobene zveze z njihovimi vsakodnevnimi boji. Irak so desetletja uničevali konflikti, tuja okupacija in vsesplošna korupcija. Država je bogata z nafto, vendar jo vseeno pestijo slaba infrastruktura, brezposelnost, izpadi električne energije in propadajoče javne storitve, zaradi suše, ki pustoši po vsej državi, pa se zdaj spopada tudi s pomanjkanjem vode.