Leto 2023 je bilo drugo v več kot dveh desetletjih, v katerem so v Iranu presegli število 800 usmrčenih, in prvo po letu 2015, ko so usmrtili 972 ljudi, sta v skupnem poročilu navedli norveška organizacija za človekove pravice v Iranu (IHRNGO) in organizacija Skupaj proti smrtni kazni (ECPM) s sedežem v Parizu.

Število usmrtitev, ki jih v Iranu večinoma izvajajo z obešanjem, se je glede na podatke iz leta 2022 povzpelo za 43 odstotkov. Obe organizaciji obtožujeta iranske oblasti, da smrtno kazen uporabljajo kot metodo zastraševanja zaradi protestov, ki so izbruhnili septembra 2022 po smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju.

"Vzbujanje strahu v družbi je edini način, da se režim obdrži na oblasti, smrtna kazen pa je njegovo najpomembnejše orodje," je v poročilu, v katerem je številka 834 opisana kot "osupljiva", zapisal direktor IHR-ja Mahmud Amiri Mogadam.

Opozoril je, da pomanjkanje pozornosti mednarodne skupnosti dodatno opogumlja iranske oblasti.

Med usmrčenimi je bilo sicer veliko pripadnikov določenih etničnih in verskih manjšin, naraslo je tudi število žensk.

Avtorji poročila ob tem opozarjajo še na strm porast primerov smrtnih kazni, izvedenih v povezavi s prepovedanimi mamili. To število se je leta 2023 povečalo na 471, kar je 18-krat več kot leta 2020.