Na videokonferenci je sodelovala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je poudarila, da je treba med tranzicijo v Siriji zaščititi vse manjšine. Strinjala se je z vsemi, ki so pozvali k ustvarjanju predpogojev za varno in dostojanstveno vrnitev sirskih beguncev v domovino.

Ob tem je spomnila, da je bilo v zadnjih 13 letih za podporo Sircem zunaj in znotraj Sirije prek konferenc mobiliziranih 33,3 milijarde evrov. "Mehanizem konferenc bi lahko v prihodnosti uporabili za mobilizacijo sredstev za obnovo," je še dodala.

Članice G7 so bile kritične do vse večjega sodelovanja med Rusijo in Severno Korejo in ponovile, da bodo še naprej sprejemale ukrepe proti akterjem, ki podpirajo vojna prizadevanja Moskve, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Ukrajina mora ostati neodvisna država s pravico do izbire lastne prihodnosti. Ukrajina mora sama odločati o svojem ozemlju. To so načela, ki smo jih zagovarjali zadnja tri leta, in ključno je, da jih zagovarjamo tudi na poti naprej," je medtem poudarila von der Leyen.

Skupina G7 je tudi pozdravila nedavno prekinitev ognja v Libanonu in jo označila za pomemben korak na poti k miru. Prav tako je podprla predlog ZDA o prekinitvi ognja v Gazi.

Na srečanju članic G7 je italijanska premierka Giorgia Meloni simbolično predala vodenje organizacije kanadskemu kolegu Justinu Trudeauju. Kanada bo namreč skupini predsedovala prihodnje leto.

Sorodna novica Vodja sirskih islamističnih upornikov pozval k slavju ob "zmagi revolucije"

Scholz obljubil, da bo Evropa pomagala pri obnovi Sirije

Nemški kancler Olaf Scholz je obljubil pomoč pri obnovi Sirije, uničene v državljanski vojni. "Pri obnovi bo pomagala tudi Evropa," je dejal v videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju X. Sircem v Nemčiji, ki so se vključili v družbo, pa je zagotovil, da ostajajo dobrodošli.

Kot je dejal nemški kancler, si Sirci po vsem trpljenju zaslužijo življenje v svobodi in varnosti. Naloga novih oblasti v državi je, da to zagotovijo, je poudaril. "Z njimi bomo sodelovali na tej podlagi," je dodal.

Nekateri begunci upajo, da se bodo lahko kmalu vrnili v domovino, je še dejal. "Tudi to bomo podprli takoj, ko bodo razmere to dopuščale," je obljubil.

Obenem pa je Sircem, ki delajo v Nemčiji in so se dobro vključili v nemško družbo, zagotovil, da so v Nemčiji še naprej dobrodošli. Opozoril je, da so nekatere izjave v zadnjih dneh močno vznemirile prebivalce Nemčije sirskega rodu.

V Nemčiji živi največja sirska skupnost v Evropi, ki šteje okoli milijon ljudi. Oblasti v Berlinu so po tistem, ko so sirski uporniki v nedeljo strmoglavile Al Asadov režim, v ponedeljek sporočile, da zaradi negotovih razmer v Siriji začasno ustavljajo obravnavo vseh prošenj Sircev. To naj bi prizadelo več kot 47.000 prosilcev za azil.

EU v Sirijo pošilja skoraj 100 ton humanitarne pomoči

Evropska komisija zaradi negotovih razmer po padcu režima krepi humanitarno pomoč za prebivalce Sirije. Iz zalog EU-ja nameravajo v kratkem dobaviti skoraj sto ton zdravstvene pomoči in druge opreme. Usklajevanje pri zagotavljanju humanitarne pomoči bo sicer ena od tem torkovega obiska predsednice komisije v Ankari.

"Padec Al Asadovega režima Sircem ponuja novo upanje, vendar pa ta sprememba prinaša tudi tveganja in stiske. Zaradi nestabilnih razmer na terenu je naša pomoč prebivalcem Sirije pomembnejša kot kdaj koli prej. Zato smo finančno humanitarno pomoč za letos povečali na več kot 160 milijonov evrov. Vzpostavljamo pa tudi humanitarni zračni most za dobavo ključnih dobrin," je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Prek zračnega mostu bodo s poleti, ki jih bo financiral EU, v prihodnjih dneh iz zalog Unije v Dubaju v Združenih arabskih emiratih v Adano v Turčiji dobavili 50 ton zdravstvene pomoči. Od tam bodo pomoč čez mejo dostavili v Sirijo.

Obenem nameravajo s tovornjaki v Adano prepeljati še 46 ton zdravstvene pomoči, opreme za zatočišča in šolskih potrebščin iz skladišča EU-ja na Danskem. V Siriji bosta to pomoč razdelila Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Komisija bo poleg tega finančno humanitarno pomoč za Sirijo povečala za štiri milijone evrov, tako da bo letos skupaj znašala 163 milijonov. Dodatna sredstva bodo namenjena partnerskim humanitarnim organizacijam v Siriji, da bodo lahko hitreje razdeljevale materialno pomoč.

Predsednica von der Leyen je danes na družbenem omrežju X zapisala še, da je o dobavah humanitarne pomoči v zadnjih dneh govorila z jordanskim kraljem Abdulahom II. in predsednikom Združenih arabskih emiratov Mohamedom bin Zajedom.

V torek pa bo o usklajevanju pri zagotavljanju humanitarne pomoči Siriji govorila tudi v Ankari s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Pričakovati je, da bodo na dnevnem redu njunega srečanja razmere na Bližnjem vzhodu, kjer še naprej divja vojna v Gazi, pretekli konec tedna pa je regijo pretresel še padec Al Asadovega režima v Siriji.

Blinken upa, da bo Sirija vzpostavila nesektaško vlado

Državni sekretar ZDA Antony Blinken je v petek nenapovedano obiskal Irak, kjer se je sešel s predsednikom vlade Mohamedom Šia Al Sudanijem in razpravljal o politični tranziciji v Siriji, pri čemer je pozval k vzpostavitvi nesektaške vlade.

Blinken je na diplomatski turneji po Bližnjem vzhodu, kjer skuša z arabskimi in turškimi zavezniki vzpostaviti enotno stališče do sklopa načel, kot sta vključevanje in spoštovanje manjšin, za kateri Washington upa, da bodo usmerjala politično tranzicijo v Siriji.

Washington je bil presenečen nad presenetljivo hitrim padcem Al Asadove vlade po 13 letih državljanske vojne. Odhajajoča administracija predsednika Joeja Bidna poziva zmagovalne upornike, naj oblikujejo vlado, ki bi se izogibala islamističnim frakcijam.

Blinken je obiskal ameriško veleposlaništvo v Bagdadu in dejal, da je s Sudanijem govoril o razmerah v Siriji. "Upamo, da bo Sirija iz Al Asadove diktature prešla v demokracijo in da se bo to zgodilo na način, ki bo zaščitil vse manjšine v Siriji, ustvaril vključujočo, nesektaško vlado in da Sirija na noben način ne bo postala platforma za terorizem," je dejal Blinken na ameriškem veleposlaništvu v Bagdadu.

"Nihče se tega ne zaveda bolj kot Irak, v Siriji je namreč še vedno prisotna Islamska država. Poskrbeli bomo, da se ne bo več pojavila," je dejal Blinken.

Bidnova administracija skuša z zahodnimi državami in državami v regiji krmariti med kaotičnimi posledicami padca večdesetletne vladavine družine Al Asad in je navezala stik s sirskimi uporniškimi skupinami, vključno z vodilno frakcijo Hajat Tahrir Al Šam (HTS).

HTS, ki je bil prej povezan z Al Kaido, so ZDA, Evropska unija, Turčija in Združeni narodi uvrstili na seznam terorističnih organizacij.

Po Iraku se Blinken vrača v Jordanijo, kjer bo z arabskimi in turškim zunanjim ministrom razpravljal o Siriji.

Zaviranje iranskega vpliva

Irak, ki ga vodi koalicija večinoma šiitskih političnih strank in oboroženih skupin, tesno povezanih z Iranom, je pomemben igralec v tako imenovani "osi odpora", ki vključuje tudi Hamas v Gazi in Hezbolah v Libanonu.

Ameriški uradnik je za Reuters dejal, da Washington v tem trenutku vidi priložnost za nadaljnje preprečevanje iranskega vpliva v regiji.

Irak se je odločil, da šiitskim milicam kljub zaskrbljenosti, da bi se nemiri lahko razširili čez mejo, ne dovoli posredovanja v Siriji, potem ko so sunitski uporniki prejšnji konec tedna zasedli Damask.

Uporniške skupine v Siriji, ki jih vodi HTS, pravijo, da so se odrekle Al Kaidi in Islamski državi, ter trdijo, da nimajo ambicij v Iraku. Medtem ko so uporniki v Siriji napredovali, je Irak na svoji meji zbral na tisoče borcev iraške vojske in Ljudskih mobilizacijskih sil, v kateri so številne oborožene skupine, povezane z Iranom, ki so se prej borile v Siriji.