Kot je v Beli hiši dejal Trump, se bo zavzel za preklic dogovora o prekinitvi ognja v Gazi in izmenjavi izraelskih ujetnikov za palestinske zapornike, če Hamas do sobote ne bo izpustil vseh ljudi, zajetih med napadom 7. oktobra 2023, ki so še v ujetništvu.

"Kar se mene tiče, bi rekel, da bi, če vsi talci ne bodo vrnjeni do sobote do 12. ure – mislim, da je to primeren čas –, dogovor preklical in naj izbruhne pekel," je izjavil, potem ko je Hamas sporočil, da zaradi očitanih izraelskih kršitev sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi za nedoločen čas odlaga za soboto načrtovano izpustitev treh ujetnikov.

Trump je dodal, da je odločitev o preklicu dogovora sicer v rokah Izraela in da sam ne pričakuje, da bo Hamas do sobote res izpustil ujetnike. "Mislim, da ne bodo. Mislim, da je veliko ujetnikov mrtvih," je dejal.

Hamas: Jezik groženj nima nobene vrednosti

Hamas se je že odzval na Trumpove grožnje s "peklom", če palestinsko gibanje do sobote ne bo izpustilo vseh ljudi, ki so še v ujetništvu. "Jezik groženj nima nobene vrednosti in še dodatno zapleta zadeve," je sporočil visoki predstavnik gibanja.

Dodal je, da se mora Trump zavedati, da morata sporazum o prekinitvi ognja in izmenjavi ujetnikov spoštovati obe strani.

Netanjahu grozi z obnovitvijo napadov

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da bo prekinitve ognja v Gazi konec, če Hamas do poldneva v soboto ne bo izpustil ujetnikov. "Vojska se bo vrnila k intenzivnim spopadom, dokler Hamas ne bo končno poražen," je dejal.

Netanjahu v izjavi, ki jo je podal po seji varnostnega kabineta, ni navedel, ali je pri sobotni izpustitvi mislil vse ujetnike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ker je Hamas napovedal, da bo kršil sporazum in ne bo izpustil naših talcev, sem včeraj ukazal izraelski vojski, naj zbere sile na območju Gaze in okoli nje. Ta operacija poteka v teh urah. Končana bo v bližnji prihodnosti," je po poročanju BBC-ja dejal Netanjahu.

Izraelski minister: Čas, da odpremo vrata pekla

Izraelski minister za komunikacije Šlomo Kari je medtem dejal, da je "čas, da odpremo vrata pekla" v Gazi, s čimer je podprl Trumpovo grožnjo ozemlju pod izraelsko okupacijo, poroča Al Džazira.

Kari je sporočil, da bi moral biti odziv "natanko tak, kot ga je predlagal predsednik Trump". "Povsem ustaviti humanitarno pomoč, prekiniti dobavo elektrike in uporabiti brutalno in nesorazmerno silo, dokler se talci ne vrnejo," je dejal izraelski minister.

"Čas je, da odpremo vrata pekla za Hamas – in tokrat brez kakršnih koli omejitev za naše junaške borce," je še dejal Kari.

Tudi izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je Netanjahuja pozval k "odprtju vrat v pekel", če Hamas do sobote ne izpusti vseh ujetnikov.

Pozval ga je tudi k popolni okupaciji Gaze in odstranitvi vseh prebivalcev Gaze v skladu s Trumpovim načrtom.

Guterres pozval Hamas k izpustitvi ujetnikov

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je Hamas pozval k izpustitvi ujetnikov, načrtovani za soboto. "Za vsako ceno se moramo izogniti obnovitvi sovražnosti v Gazi, ki bi povzročila ogromno tragedijo," je na omrežju X zapisal Guterres.

"Obe strani morata v celoti spoštovati svoje zaveze iz sporazuma o prekinitvi ognja in nadaljevati resna pogajanja," je dodal generalni sekretar Svetovne organizacije.

V preteklih tednih sta Izrael in Hamas izvedla pet izmenjav ujetnikov. Nazadnje je gibanje v soboto izpustilo tri ujetnike, Izrael pa 183 palestinskih ujetnikov. V prvi fazi prekinitve ognja naj bi v skladu z dogovorom Hamas izpustil še 17 izraelskih ujetnikov, od katerih jih je po navedbah izraelske strani osem mrtvih.

V Gazi ostaja še 73 od skupno 251 ujetnikov, ki so jih palestinski borci zajeli med napadom 7. oktobra 2023. Od tega jih je po navedbah izraelske vojske 34 že mrtvih. Med mrtvimi je tudi najstarejši med talci, 86-letni Šlomo Mansur, je sporočila skupnost njegovega kibuca Kisufim, novico pa je potrdila tudi izraelska vojska.

Trump zagrozil Egiptu in Jordaniji

Ob tem je predsednik ZDA zagrozil tudi Jordaniji in Egiptu, ki naj bi v skladu z njegovim predlogom o ameriškem prevzemu Gaze in lastništvu nad njo ter prisilni preselitvi prebivalcev v sosednje države sprejela Palestince iz okupirane Gaze. Dejal je, da bi lahko ZDA začasno ustavile ali pa povsem prekinile finančno pomoč dvojici držav, če ti ne bosta ravnali, kot se od njiju pričakuje.

V pogovoru za ameriško televizijo Fox News je dejal še, da prebivalci Gaze po izselitvi ne bodo imeli pravice do vrnitve v Gazo, saj bodo minila leta, preden bo območje spet primerno za bivanje, medtem pa bodo že imeli "veliko boljša bivališča".

Abdulah II. bi sprejel 2000 bolnih otrok iz Gaze

Trump je sicer danes v Beli hiši gostil jordanskega kralja Abdulaha II., ki je prvi arabski voditelj na obisku pri novem ameriškem predsedniku.

Abdulah II. je pred tem dejal, da zavrača kakršne koli poteze za priključitev ozemlja Gaze in razselitev Palestincev. Na srečanju s Trumpom v Beli hiši pa je izrazil pripravljenost, da Jordanija sprejme 2000 bolnih otrok iz Gaze. "Lepa gesta," je dejal Trump.

Jordanija je trdna zaveznica ZDA na Bližnjem vzhodu, vendar je tudi Abdulah II. prejšnji teden odločno zavrnil možnost, da bi ZDA prevzele Gazo, kot tudi pregon Palestincev z območja.

Trump je po predstavitvi svojega načrta dejal, da bi Palestince iz Gaze morala sprejeti Jordanija in Egipt, v ponedeljek je nato obema državama zagrozil z odvzemom ameriške pomoči, če jih ne bosta sprejeli, danes pa je ubral spravljivejši ton.

Dejal je, da grožnje ne bodo potrebne. "Mislim, da bomo nekaj naredili. Ni mi treba groziti s tem, verjamem, da smo nad tem," je dejal.

Jordanski kralj pa je povedal, da Egipt pripravlja predlog o tem, kako bi države v regiji lahko sodelovale s Trumpom pri načrtu, čeprav so ga arabske države in predvsem Palestinci že odločno zavrnili.

Na vztrajna novinarska vprašanja, ali načrt podpira, pa je odgovoril, da Egipt pripravlja odgovor in da bodo arabske države o njem razpravljale na pogovorih v Savdski Arabiji.

Po napovedih virov naj bi Trumpu povedal, da bi takšna poteza lahko spodbudila radikalizem, razširila kaos v regiji, ogrozila mir z Izraelom in ogrozila preživetje njegove države.

"Mislim, da bo sprejel begunce," pa je Trump glede jordanskega kralja in Palestincev iz Gaze dejal novinarjem v Beli hiši.

ZN: Za obnovo Gaze bo potrebnih 53 milijard dolarjev

Za obnovo opustošene Gaze in končanje humanitarne katastrofe bo potrebnih več kot 53 milijard dolarjev, od tega samo 20 milijard dolarjev v prvih treh letih, piše v danes objavljenem poročilu generalnega sekretarja ZN-a Guterresa.

Ker je v Gazi uničenih več kot 60 odstotkov domov, bo za stanovanjski sektor potrebnih približno 15,2 milijarde dolarjev. Za obnovo trgovinskega in industrijskega sektorja bo potrebnih 6,9 milijarde, zdravstva 6,9 milijarde, kmetijstva pa 4,2 milijarde dolarjev. Več milijard bo potrebnih tudi za obnovo področja izobrazbe, prometa in sanitarij.

Kot je ob tem opozoril Guterres, v trenutnih razmerah ni bilo mogoče v celoti oceniti vseh potreb za obnovo Gaze. "Začasna ocena ponuja zgodnje kazalnike ogromnega obsega potreb po obnovi in rekonstrukciji na območju Gaze," je še dodal.

Po navedbah ZN-a bo treba vzpostaviti tudi politični in varnostni okvir, da bi se lahko začela obnova in rekonstrukcija, ter postaviti temelje za politični proces, ki bi končal izraelsko okupacijo in omogočil rešitev dveh držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na severu Zahodnega brega pregnanih 40.000 ljudi

Agencija ZN-a za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je sporočila, da se pregon Palestincev na severu okupiranega Zahodnega brega, kjer izraelske okupacijske sile izvajajo obsežne operacije, alarmantno stopnjuje. Od januarja je bilo tam pregnanih 40.000 ljudi.

V torek je izraelska vojska vdrla v Dženin in aretirala tri ljudi. Blizu Hebrona na jugu Zahodnega brega pa je uničila več kot 10 hiš.

UNRWA je sporočil, da je več begunskih taborišč, vključno z Dženinom, Tulkaremom, Nur Šamsom in Faro, zaradi izraelske vojaške operacije skoraj "povsem izpraznjenih prebivalcev". V omenjenih štirih taboriščih je živelo skupaj okoli 76.000 palestinskih beguncev.

Agencija je dodala, da je Izrael letos na Zahodnem bregu izvedel 38 zračnih napadov.