"Želim si, da bi bil Iran velika in uspešna država, ki pa ne sme imeti jedrskega orožja," je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump. Veliko raje bi imel preverjen jedrski mirovni sporazum, ki bi Iranu omogočil mirno rast in uspeh. "Zanj bi si morali začeti prizadevati takoj, ko bi bil končan in podpisan, pa bi imeli na Bližnjem vzhodu veliko slavje," je dodal.

Zapisal je še, da so poročila o tem, da bodo ZDA v sodelovanju z Izraelom razstrelile Iran na koščke, močno pretirana.

Aragči je sporočil, da bi bil Teheran lahko pripravljen na pogovore s Trumpovo administracijo. "Če je glavna skrb, da si Iran ne prizadeva za jedrsko orožje, potem je to dosegljivo," je dejal ob robu zasedanja vlade v Teheranu. Dejal je še, da ameriški pomisleki glede razvoja jedrskega orožja v Iranu niso zapleteno vprašanje in da jih je mogoče rešiti, saj Teheran nasprotuje orožju za množično uničevanje.

Trump je v torek podpisal izvršni ukaz o ponovni uvedbi "politike največjega pritiska" na Teheran zaradi domnev, da skuša razviti jedrsko orožje. Iranski zunanji minister Aragči je zatrdil, da bi bila ponovna uvedba takšne politike obsojena na neuspeh.

Ker so bili iranski regionalni zavezniki od začetka vojne med Hamasom in Izraelom v Gazi oktobra 2023 poraženi ali pa so močno oslabljeni, med številnimi Iranci pa narašča nezadovoljstvo zaradi stanja gospodarstva, analitiki pravijo, da ima država le malo drugih možnosti, kot da sklene dogovor s Trumpom.

Decembrski padec režima Baširja Al Asada, ključnega zaveznika Teherana, je močno zamajal iransko "os odpora", mrežo regionalnih skupin, borcev in zavezniških držav, s katero želi uveljaviti svoj vpliv na Bližnjem vzhodu ter se zoperstaviti Izraelu in njegovim zaveznicam ZDA.

Že v prvem mandatu je Trump uvedel ostre sankcije proti Iranu in med drugim enostransko odstopil od iranskega jedrskega sporazuma. Njegov naslednik Joe Biden teh ukrepov sicer ni nikoli preklical.