Skupno je porušenih oziroma močno poškodovanih 50.576 stavb, vse poškodovane stavbe pa bo treba porušiti, je sporočilo turško ministrstvo za urbanizem, ki ob tem obljublja naglo popotresno obnovo.

Turško pravosodno ministrstvo je medtem že vzpostavilo posebno enoto za preiskavo domnevne malomarnosti v gradbenem sektorju, ki naj bi doslej aretirala najmanj 12 ljudi.

Strokovnjaki namreč že vrsto let opozarjajo, da številne nove zgradbe v Turčiji niso varne in niso zgrajene potresno varno. Za to krivijo predvsem razširjeno korupcijo. Oblasti so celo na potresno najbolj nevarnih območjih omogočale amnestijo za gradbenike, ki so se izogibali veljavnim pravilom, da bi tako spodbudile t. i. gradbeni bum.

Sorodna novica Dojenčico Ajo premestili na varno lokacijo zaradi strahov pred ugrabitvijo

Po 228 urah rešili žensko in otroka

Iz Turčije pa tudi danes kljub temperaturam blizu ničle prihajajo poročila o preživelih, ki so jih rešili izpod ruševin uničenih zgradb. V južni provinci Hatay so reševalci po 228 urah uspešno rešili žensko in dva otroka. V provinci Kahramanmaras pa so rešili še 74-letno žensko.

Lokalni mediji so podali nekaj podrobnosti o tem, kako daleč so ljudje pod ruševinami pripravljeni iti, da bi ostali živi. Dva brata, ki so ju rešili v torek, sta za televizijo CNN Türk povedala, da sta imela dostop do beljakovin v prahu, ki sta jih nato raztopila v lastnem urinu in to zaužila.

Še ena neverjetna zgodba prihaja iz Antakye, kjer so reševalci izpod ruševin po več kot tednu dni rešili 62-letnega bolnika s sladkorno boleznijo Huseyina Berberja.

Zdravniki pravijo, da lahko ljudje v teoriji zdržijo tako dolgo brez hrane in celo vode, da pa je to odvisno od številnih dejavnikov, od njihovih poškodb do tega, kako mrzlo je zunaj. Vse dlje od petih dni v danih razmerah velja že za čudež.

Berberju je uspelo zdržati kar 187 ur, pri čemer je imel to srečo, da sta sesute stene njegovega domovanja podpirala hladilnik in omara, tako da se je lahko ovil v preprogo in obsedel v tem položaju. Pri sebi je imel eno samo steklenico vode, ko pa mu je te zmanjkalo, je pil lastni urin.

V Hatayu porušenih polovica stavb

V Hatayu se je porušila kar polovica vseh stavb ali pa so bile vsaj zelo uničene. "Naglo bomo porušili, kar je treba porušiti, in zgradili varna domovanja," je tvitnil turški minister za okolje in urbanizacijo Murat Kurum.

Vlada spodbuja ljudi, naj se vrnejo domov takoj, ko oblasti prižgejo zeleno luč, da je njihovo poslopje varno, saj si želijo, da se življenje "vrne v normalo", je na tiskovni konferenci povedal turški minister za kulturo in turizem Nuri Ersoy.

Končni davek več kot 50.000 žrtev?

Območje na jugovzhodu Turčije v bližini meje s Sirijo je prejšnji ponedeljek prizadel katastrofalen potres z magnitudo 7,8, ki mu je sledil še potres z magnitudo 7,5. Doslej so zaznali tudi več kot 3858 popotresnih sunkov.

V Turčiji so potresi terjali več kot 35.418 življenj, v Siriji pa po podatkih sirske mreže za človekove pravice (SNHR) 6.319. Ob tem je SNHR pozval k preiskavi po njihovem mnenju prepočasnega odziva ZN-a in mednarodne skupnosti.

V Turčiji so v začasna bivališča namestili že približno 1,2 milijona ljudi, postavljenih je bilo več kot 206.000 šotorov, s prizadetih območij pa so evakuirali 400.000 ljudi. Koordinator ZN-a za humanitarno pomoč Martin Griffiths je v ponedeljek opozoril, da pričakuje, da bi lahko končno število smrtnih žrtev preseglo 50.000.

WHO "močno zaskrbljen" zaradi situacije v Siriji

Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) še posebej skrbi za prebivalce severozahodne Sirije, ki je pod nadzorom upornikov in je dostop močno omejen. "Jasno je, da je najbolj kritično območje trenutno severozahodna Sirija," je povedal WHO-jev direktor za izredne razmere Mike Ryan. "Posledice potresa na območjih pod vladnim nadzorom so hude, a vsaj dostop je do tja in pomoč prihaja. Moramo vedeti, da traja v Siriji vojna že deset let. Zdravstveni sistem je neizmerno krhek. Ljudje so šli skozi pekel."

Prizadevanja, da bi razdelili pomoč, močno ovira državljanska vojna, ki že več kot desetletja divja v tej državi.

Med obiskom Damaska po potresih so predstavniki WHO-ja pozvali sirskega predsednika Bašarja Al Asada, da odpre več mejnih prehodov s Turčijo, da bi tako zagotovili, da prispe pomoč na kritična območja. Asad je v ponedeljek odobril odprtje še dveh mejnih prehodov na severozahodu Sirije, kar pa so pri človekoljubni organizaciji Human Rights Watch označili za "premalo, prepozno".

Ryan po drugi strani vidi odprtje mejnih prehodov kot znak, da "vse strani umirjajo vajeti in se osredotočajo na potrebe ljudi".