Kurdski viri po navajanju BBC-ja poročajo o obsežni turški kopenski ofenzivi med mestoma Ras al Ain in Tal Abjad na osrednjem delu turško-sirske meje. Območje je sicer poseljeno s pretežno arabskim prebivalstvom.

Turški obrambni minister je sporočil, da operacija na kopnem in v zraku poteka po načrtu. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je dejal, da so do zdaj ubili, ranili ali zajeli 109 kurdskih borcev, navaja BBC. Erdogan je sicer Evropi zagrozil, da bo v Evropo spustil tri milijone sirskih beguncev, če bo ta turško ofenzivo označila za okupacijo oziroma invazijo.

Observatorij: Najmanj 23 ubitih kurdskih borcev, z domov zbežalo 60.000 ljudi
Sirske demokratične sile (SDF), ki jih sestavljajo večinoma Kurdi, turške številke o kurdskih žrtvah zavračajo in jih ocenjujejo kot pretiravanje. Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da je bilo do zdaj ubitih najmanj 23 borcev SDF-ja in devet civilistov. Observatorij še navaja, da je domove po začetku spopadov zapustilo približno 60.000 ljudi.

Trump želi končati "nenehne vojne"
Napovedana turška ofenziva proti Kurdom oziroma kurdski milici YPG (Ljudske zaščitne enote) se je v sredo začela, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump z območja umaknil ameriške enote. Trump je sicer že v sredo napad označil za "slabo idejo" in pojasnil, da ga ZDA ne odobravajo. V četrtek pa je tvitnil, da se trudi končati "nenehne vojne". Znova je poudaril, da bo "Turčijo udaril zelo močno, če ne bo igrala po pravilih", in dodal, da se pogovarja z "obema stranema". Trump je pred tem v sredo na kritike, da so ZDA Kurde, zaveznike v boju proti Islamski državi, pustile na cedilu, med drugim dejal, da se "Turki in Kurdi spopadajo že stoletja in da Kurdi ZDA niso pomagali med drugo svetovno vojno ob izkrcanju v Normandiji".

Senatorji pripravili predlog zakona o uvedbi sankcij proti Turčiji

Ameriški senatorji obeh strank pa so pripravili predlog zakona o uvedbi sankcij proti Turčiji. Predlog zakona predvideva zamrznitev premoženja vodilnim turškim državnim uradnikom na čelu s predsednikom države Erdoganom in kazen za vse Američane in podjetja, ki poslujejo s turško vojsko, dokler se ta ne umakne iz Sirije.

Sirska vlada: Erdogan je nepremišljen ubijalec
Prvič se je odzvala tudi sirska vlada. Ta je ostro kritizirala turškega predsednika Erdogana, ker trdi, da je cilj turške operacije proti Kurdom na severovzhodu Sirije boj proti terorizmu in zaščita sirske ozemeljske celovitosti. "Njegove izjave kažejo, da nima stika z realnostjo. Govori o zavezanosti zaščiti Sircev, je pa nepremišljen ubijalec, prepojen s krvjo teh ljudi." Iran, ki velja za zaveznika Sirije, je Turčijo pozval, naj takoj ustavi operacijo in umakne svoje sile s sirskega ozemlja.

Francija poklicala na zagovor turškega veleposlanika v Parizu

K čimprejšnjemu končanju ofenzive je Turčijo pozval tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Kot je poudaril na novinarski konferenci v Lyonu, turška operacija povečuje tveganje za ponovno vzpostavitev kalifata skrajne skupine Islamska država (IS). "To je odgovornost Turčije," je poudaril. Dodal je, da turška operacija tudi povečuje tveganje humanitarne katastrofe za milijone ljudi. Francija je zaradi operacije popoldne poklicala na pogovor turškega veleposlanika v Parizu.

Netanjahu opozarja pred etničnim čiščenjem Kurdov
Invazijo turških sil na severu Sirije je danes odločno obsodil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ob tem je opozoril na možnost, da bi Turčija in njeni zavezniki na območju izvedli "etnično čiščenje" Kurdov. Sporočil je še, da je Izrael Kurdom pripravljen nuditi humanitarno pomoč.

Moskva za dialog med Ankaro in Damaskom
Moskva pa se je zavzela za dialog med Ankaro in Damaskom o kurdskih silah na severovzhodu Sirije. Dodali so, da je bilo reševanje tega vprašanja "oteženo zaradi dejanj ZDA in koalicije".

Varnostni svet brez soglasja: le Evropejci pozvali Turčijo, naj ustavi operacijo
V četrtek se je zaradi turškega vdora v Sirijo za zaprtimi vrati sestal tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki pa ni uspel doseči soglasja o odzivu na turško operacijo. Zaustavitev ofenzive so zahtevale le evropske države, ZDA so pozivale k zaščiti civilistov in Turčiji naložile odgovornost za zajete teroriste Islamske države (IS). Rusija in Kitajska nista nemudoma podali javnih stališč, vendar pa diplomatski viri pravijo, da bi Rusija blokirala ostro izjavo proti Turčiji, čeprav naj bi bile ZDA pripravljene iskati skupni imenovalec z vsemi. Zato pa so Francija, Nemčija, Velika Britanija, Belgija in Poljska izrazile globoko zaskrbljenost nad turško ofenzivo in jo pozvale, naj takoj preneha z enostranskim vojaškim posredovanjem, ki ne bo odgovorilo na skrbi Ankare glede varnosti.