Oblasti so pozvale ljudi, naj protestirajo mirno in se izogibajo območij, kjer so izbruhnili izgredi. Foto: Reuters
Oblasti so pozvale ljudi, naj protestirajo mirno in se izogibajo območij, kjer so izbruhnili izgredi. Foto: Reuters

Pred tremi meseci so se začele demonstracije, ki so bile sprva mirne, v zadnjem tednu pa je bilo na ulicah Bejruta, kjer so se spopadi stopnjevali, "kot na bojišču", piše Al Džazira. Konec tedna so izbruhnili nasilni spopadi med protestniki, ki so metali kamenje, in policijo, ki je uporabila solzivec in vodni top. Drugi dan spopadov je bilo poškodovanih okoli 90 ljudi, skupaj pa v dveh dneh več kot 460.

Za izbruh nasilnih spopadov nasprotujoči strani krivita druga drugo. Human Rights Watch (HRW) je medtem odgovor varnostnih sil označil za brutalen in pozval k takojšnjemu končanju nasilja nad protestniki.

"Videli smo, kako Rdeči križ evakuira številne ranjene, saj je na trgu pred parlamentom kot na pravem bojnem polju," je sporočila poročevalka Al Džazire iz Bejruta Zeina Hodr. Kot je dodala, protestniki pravijo, da nimajo druge izbire, kot da mirno gibanje spremenijo v nasilje proti vladajoči eliti, saj so bile njihove zahteve do zdaj vedno prezrte.

Na ulicah tudi vojska

Množice protestnikov so pozivale k revoluciji. Libanonske varnostne sile medtem pozivajo ljudi k mirnim protestom, sicer bodo primorane uporabiti silo. "Ni nas strah. To delamo za svojo prihodnost in svoje otroke," je za Al Džaziro povedal eden izmed protestnikov. Na ulicah Bejruta je nameščena tudi libanonska vojska.

V Libanonu od sredine oktobra potekajo protivladni protesti, ki so vodili v odstop premierja Saada Haririja, a ima država zdaj drugo težavo, saj zaradi političnih sporov še nima nove vlade. Protestniki sicer zahtevajo, da vlado sestavijo neodvisni strokovnjaki in da v njej ni članov tradicionalnih političnih strank.

Libanonski predsednik Mišel Aoun je sklical krizni varnostni sestanek, na katerem bo s predstavniki notranjega in obrambnega ministrstva razglabljal o stanju in veliki krizi, v kateri se je znašla država. Protesti se nadaljujejo tudi zaradi vse slabših gospodarskih razmer in proti politični eliti, ki vodi državo od konca državljanske vojne leta 1990. Oblast protestniki obtožujejo korupcije in slabega upravljanja države, ki ima enega največjih javnih dolgov na svetu.