Iran je danes tudi napovedal ustanovitev preiskovalnega odbora za razjasnitev razlogov za proteste, ki v državi potekajo že več kot dva meseca.

Vendar pa v odboru ne bodo sodelovali ne protestniki ne kritiki sistema, je sporočil notranji minister Ahmad Vahidi.

Po poročanju iranskih medijev se je iranski predsednik Ebrahim Raisi danes na kriznem vrhu sestal tudi z več ministri. Na dnevnem redu je bil tudi najnovejši razvoj dogodkov v državi.

T. i. moralno policijo so razpustili po več kot dveh mesecih protestov, ki so v Iranu izbruhnili, potem ko je po policijskem pridržanju umrla 22-letna iranska Kurdinja Mahsa Amini. Policija jo je aretirala zaradi domnevno nepravilnega nošenja obvezne naglavne rute.

"Moralna policija nima nič skupnega s pravosodjem in odpravili so jo tisti, ki so jo ustanovili," je dejal generalni državni tožilec.

Čeprav je bila t. i. moralna policija po besedah državnega tožilca razpuščena, se bo s tem družbenim izzivom še naprej ukvarjal pravosodni organ, je napovedal. Iranski mediji poročajo, da so za "moralne" prekrške še naprej zagroženi pravni postopki.

T. i. moralna policija je splošno sprejet naziv za enote policije z imenom gašt-e-eršad oziroma patrulje za smernice, poroča Deutche Welle. Te enote so bile ustanovljene pod predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom, na ulicah pa so začele delovati leta 2006.

Sorodna novica "Nadzor nad ženskimi telesi je ključen v ideologiji Islamske republike, problem je tudi patriarhat"

Ni (še) konec obveznega nošenja naglavne rute

Po mnenju opazovalcev razpustitev t. i. moralne policije ne bo pomenila konca obveznega nošenja naglavne rute oziroma hidžaba, vendar bi bila lahko delni uspeh ženskega gibanja v Iranu.

Po zakonodaji, sprejeti po islamski revoluciji leta 1979, morajo ženske v javnosti nositi naglavno ruto ter dolg, ohlapen plašč, ki zakriva lase in telo. Ta zakon je že več kot 40 let del družbenopolitične doktrine islamskega sistema, da bi, kot navaja, "rešil državo in ljudi pred zahodno kulturno invazijo".

Obljuba o pregledu zakona o hidžabu

Guardian poroča, da so iranske oblasti sporočile tudi, da pregledujejo zakon o obveznem nošenju naglavne rute. Generalni državni tožilec Džafar Montazeri je dejal, da tako parlament kot pravosodje pregledujeta, ali je omenjeni zakon treba kakor koli spremeniti. Ob instituciji sta pod nadzorom konservativcev. Rezultati bodo znani v tednu ali dveh, je še povedal tožilec.

Predsednik Ebrahim Raisi je v soboto dejal, da so republikanski in islamski temelji Irana ustavno zagotovljeni, a da "obstajajo načini zagotavljanja spoštovanja ustave, ki so lahko fleksibilni".

Še julija letos je ultrakonservativni Raisi pozval k mobilizaciji "vseh državnih institucij za izvajanje zakona o naglavni ruti". Septembra je iranska glavna reformistična stranka pozvala k odpravi zakona o obveznem nošenju naglavne rute.

Ubitih več sto protestnikov

Po ocenah aktivistov za človekove pravice je bilo v Iranu od začetka protestov ubitih približno 470 protestnikov, od tega 64 otrok in 60 pripadnikov represivnih organov. Uradni podatki o tem so sicer različni. Varnostni svet govori o 200, poveljnik revolucionarne garde pa o 300 mrtvih.

Poleg tega je bilo v zadnjih dveh mesecih aretiranih na tisoče ljudi, med njimi študenti, novinarji, športniki in umetniki. Nekatere protestnike so sodišča že obsodila na smrt. Od ponedeljka naprej so po vsej državi načrtovani novi protesti in po navedbah opozicije tudi stavke.