Med štirimi kandidati le Masud Pezeškian pripada reformistični struji, drugi pa so izrazito konservativni. Najvišje naj bi kotirala predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf in nekdanji jedrski pogajalec Said Džalili.

Poleg omenjene trojice se za predsedniški stolček poteguje še nekdanji notranji minister Mostafa Purmohamadi, medtem ko sta teheranski župan Alireza Zakani in eden od podpredsednikov države Amirhosein Gazizadeh-Hašemi svoji kandidaturi umaknila.

Volitve potekajo v času, ko se z nafto bogata država spopada z gospodarsko krizo, povezano z mednarodnimi sankcijami zaradi svojega jedrskega programa, in kritikami na račun represije.

Prebivalci sicer ne verjamejo, da lahko volitve prinesejo spremembe, češ da med kandidati ni bistvenih razlik in da nihče ni predstavil konkretnih predlogov za spopad z visoko brezposelnostjo in inflacijo ter nezaupanjem ljudi do oblasti. Pričakuje se nizka, okoli 50-odstotna volilna udeležba.

V iranski politični hierarhiji je sicer položaj predsednika manj pomemben od položaja vrhovnega voditelja, ki ga že več kot 30 let zaseda ajatola Ali Hamenej. Precej vpliva ima tudi vojska, zlasti revolucionarna garda, s katero naj bi bili povezani vsi kandidati.

Morebitni drugi krog bo potekal 5. julija.