Zmagovalec predsedniških volitev v Iranu Masud Pezeškjan je v prvem odzivu napovedal, da bo roko prijateljstva ponudil vsem. "Vsi smo ljudje te države, vsi bi morali sodelovati za napredek te države," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na državni televiziji dejal nekdanji srčni kirurg.

"Pot, ki je pred nami, ne bo lahka, če ne bomo sodelovali, bili empatični in si zaupali," pa je 69-letni Pezeškian iransko ljudstvo nagovoril v objavi na družbenem omrežju X.

Še pred razglasitvijo uradnih rezultatov so se podporniki Pezeškjana že odpravili na ulice Teherana in drugih mest ter slavili njegovo zmago. Posnetki, objavljeni na družbenih medijih, prikazujejo večinoma mlade ljudi, ki plešejo in mahajo z zastavami kampanje zmagovalca volitev.

Novi iranski predsednik je po podatkih volilnih oblasti prejel več kot 16 milijonov oziroma 54 odstotkov glasov. "Človeka, ki ga ljudstvo izvoli na volitvah, moramo spoštovati. (...) Zdaj moramo vse moči usmeriti v to, da mu z vsemi močmi pomagamo pri nadaljnjih korakih," pa je zmago nasprotnika na omrežju X pospremil Said Džalili.

Podpora dveh nekdanjih predsednikov

Pezeškjan je med drugim kritičen do iranske zloglasne moralne policije in je povzročil nemalo vznemirjenja, ko je obljubljal enotnost, pa tudi končanje izolacije Irana v svetu. Poleg tega je pozval h konstruktivnim pogajanjem z zahodnimi silami glede obnove jedrskega sporazuma iz leta 2015.

Novoizvoljenega predsednika sta v predsedniški tekmi sicer podprla dva nekdanja predsednika Mohammad Hatami in Hasan Rohani.

Pezškjan se je v predvolilni kampanji zavzel tudi za sprostitev omejitev dostopa do interneta. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP "popolnoma nasprotuje" tudi policijskim patruljam, ki na ulicah iranskih mest preverjajo, ali ženske nosijo muslimanska naglavna pokrivala.

Tekmec Džalili je imel podporo verskih skupnosti

Njegov tekmec Džalili, nekdanji jedrski pogajalec, se je zavzemal za status quo. Veliko podporo je užival v najbolj verskih skupnostih Irana. Znan je po strogih stališčih proti Zahodu in nasprotovanju obnovi jedrskega dogovora, v skladu s katerim je Iran omejil svoj jedrski program v zameno za omilitev zahodnih sankcij.

Dvojica kandidatov se je za položaj naslednika Ebrahima Raisija, ki je maja umrl v nesreči helikopterja, pomerila, potem ko v prvem krogu volitev 28. junija noben od kandidatov ni prejel zadostne večine. Takrat so volivci Pezeškjanu namenili dobrih 42 odstotkov glasov, Džaliliju pa nekaj več kot 38 odstotkov.

Medtem ko je bila volilna udeležba v prvem krogu le 40-odstotna – najnižja na predsedniških volitvah v Iranu po islamski revoluciji leta 1979 – se je tokrat glasovanja udeležilo približno 50 odstotkov od 61 milijonov volivcev, poroča BBC.

Gospodarska kriza in nejevernost prebivalcev

Nizki udeležbi naj bi botrovalo nezadovoljstvo številnih prebivalcev države. Predsedniške volitve so namreč potekale v času, ko se z nafto bogata država spopada z gospodarsko krizo, povezano z mednarodnimi sankcijami zaradi svojega jedrskega programa, napetostmi v regiji spričo vojne v Gazi in kritikami na račun represije.

Prebivalci ne verjamejo, da bodo volitve prinesle spremembe, češ da nobeden ni predstavil konkretnih predlogov za spopadanje z visoko brezposelnostjo, inflacijo in nezaupanjem ljudi do oblasti.

V iranski politični hierarhiji je sicer položaj predsednika manj pomemben od položaja vrhovnega voditelja, ki ga že več kot 30 let zaseda ajatola Ali Hamenej.