Gre za največji volilni uspeh za stranko, ki predstavlja politično krilo Muslimanske bratovščine, v več desetletjih.

IAF bo glede na izide, ki jih je v sredo zvečer objavila volilna komisija, v 138-članskem parlamentu z omejenimi pristojnostmi zasedel 31 od 41 sedežev, kolikor jih pripada političnim strankam. V trenutni sestavi parlamenta je imel IAF le deset predstavnikov.

Stranka je dosegla najboljši izid po letu 1989, ko je od 80 sedežev zasedala 22. Na izid je po oceni analitikov v državi, kjer je skoraj polovica prebivalcev palestinskega rodu, v veliki meri vplivala jeza zaradi vojne v Gazi. Stranka je organizirala več velikih protestov zaradi dejanj Izraela, vključno z zborovanji v podporo palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas.

Generalni sekretar IAF-a Vael Al Saka je že izrazil zadovoljstvo z izidom in z zaupanjem, ki so jim ga izkazali Jordanci.

"Jordansko ljudstvo nam je z glasovanjem za nas izkazalo zaupanje. Ta nova faza bo povečala breme odgovornosti stranke do države in naših državljanov," je dejal Al Saka.

Menil je, da volitve predstavljajo pomemben korak na poti razvoja političnega sistema države, in obljubil krepitev prizadevanj v podporo Gaze in Palestincev.

Nizka volilna udeležba

Večina sedežev je skladno z ureditvijo med drugim pripadla predstavnikom plemenskih skupnosti, poslovnežem in nekdanjim članom vojske, ki so zvesti monarhiji. Vsega skupaj bo v poslanskih klopeh sedelo 27 žensk. Volilna udeležba je bila zgolj 32-odstotna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tokratne parlamentarne volitve so bile prve v skladu z zakonom iz januarja 2022, ki je povečal število sedežev v parlamentu na 138. Nova zakonodaja tudi prvič dodeljuje 41 sedežev več kot 30 večinoma provladnim strankam, zvišuje kvoto za zastopanost žensk s 15 na 18 sedežev in znižuje starost kandidatov za poslance s 30 na 25 let.

Zakonodaja naj bi oslabila tradicionalno močan vpliv plemenske pripadnosti, ki je ovirala nastajanje nacionalnih strank in omejevala vpliv islamistov.

Medtem ko se je IAF v kampanji v veliki meri osredotočal na dogajanje v Gazi, se je večina drugih kandidatov posvečala gospodarskim razmeram, kot so brezposelnost, javne storitve in inflacija. Javni dolg dosega skoraj 50 milijard dolarjev, brezposelnost pa je v prvem četrtletju leta znašala 21 odstotkov.

Glavno besedo ima kralj

V Jordaniji je sicer glavni odločevalec kralj Abdulah II., ki je na položaju od leta 1999 in ima v svojih rokah skoraj absolutno oblast.

Parlament ima pomembno funkcijo pri predlaganju in sprejemanju zakonov, od vlade, oblikovane na podlagi parlamentarne večine, pa kralj med drugim pričakuje pomoč pri obrambi pred konflikti na mejah in pospeševanju političnih reform.