"Z globokim ogorčenjem in zaskrbljenostjo sem sprejela novico o novih napadih, ki so prizadeli italijanski sedež UNIFIL-a na jugu Libanona in v katerih so bili poškodovani nekateri italijanski vojaki," je dejala italijanska premierka Giorgia Meloni in poudarila, da so takšni napadi nesprejemljivi, zato je vse strani pozvala, naj zagotovijo varnost pripadnikov UNIFIL-a.

"Zadeli naj bi jih dve raketi, po vsem sodeč, naj bi ju izstrelil Hezbolah," je na novinarski konferenci povedal Tajani.

Obrambni minister Guido Crosetto je libanonskim oblastem sporočil, da bodo italijanski mirovniki ostali v državi, a ne smejo postati talci libanonske milice. Crosetto namerava spregovoriti tudi z izraelskim kolegom Izraelom Kacem in mu povedati, naj baz UNIFIL-a ne uporablja kot ščit.

Sedež italijanskega kontingenta v kraju Šama je bil že v torek tarča raketnega napada, ki pa ni zahteval žrtev. Pet italijanskih vojakov je bilo na opazovanju v bolnišnici. Italija je napad obsodila in odgovornost zanj pripisala Izraelu.

Položaji UNIFIL-a na jugu Libanona so bili v zadnjem času večkrat tarča napadov izraelske vojske, ki je po septembrski krepitvi napadov na začetku oktobra na območju sprožila še kopensko invazijo.

Iz sveta se odtlej vrstijo obsodbe in izrazi zaskrbljenosti zaradi napadov. Izrael je mirovne sile pozval k umiku z območij spopadov na jugu Libanona.

V Libanonu je bilo od začetka izraelskih napadov, ki so sledili izbruhu vojne v Gazi 7. oktobra lani, ubitih 226 zdravstvenih delavcev, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ob tem opozorila, da zaradi spopadov 15 bolnišnic ne deluje več oziroma delujejo le delno.

Od oktobra lani ubitih 226 zdravstvenih delavcev

"Od 7. oktobra 2023 do 18. novembra letos imamo 226 smrtnih žrtev in 199 poškodovanih," je povedal predstavnik WHO-ja v Libanonu Abdinasir Abubakar in opozoril, da je organizacija skoraj 70 odstotkov žrtev utrpela, potem ko so napetosti med Izraelom in Hezbolahom septembra prerasle v popolno vojno, okoli 47 odstotkov napadov pa je bilo usodnih za najmanj enega zdravstvenega delavca ali bolnika.

To je največji delež napadov, ki so zahtevali smrtne žrtve med zdravstvenimi delavci ali bolniki med vsemi aktivnimi konflikti. Kot je pojasnil Abubakar, je bilo v istem obdobju le 13,3 odstotka napadov na zdravstvo po vsem svetu smrtonosnih, pri čemer je navedel podatke z različnih vojnih območij, vključno z Ukrajino, Sudanom in Palestino.

WHO prav tako opozarja, da zaradi spopadov 15 od 153 libanonskih bolnišnic zdaj ne deluje več oziroma deluje le delno.

Izrael je medtem nadaljeval napade na Libanon. V napadu na prestolnico Bejrut je bila po navedbah očividcev zadeta stavba, ki se je nato delno porušila. Na jugu države sta bila v napadu ubita dva reševalca, napadena pa sta bila tudi mesto Tir in okolica, poroča katarska televizija Al Džazira.

Po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje je bilo do četrtka v izraelskih napadih ubitih najmanj 214 zdravstvenih delavcev, 321 pa ranjenih.

Izraelske sile in Hezbolah se medsebojno obstreljujejo od 8. oktobra lani. Konflikt se je bistveno zaostril septembra, nadalje pa še 1. oktobra letos, ko je izraelska vojska sprožila kopensko invazijo na jugu Libanona.