Potres z magnitudo 7,8 je v ponedeljek močno prizadel Turčijo in Sirijo, po zadnjih podatkih pa je v obeh državah umrlo več kot 11.000 ljudi, od tega več kot 2500 v Siriji, razdejani že zaradi 12 let trajajoče vojne.

Alep je bil nekoč znan po tržnicah, polnih labirintov, srednjeveških minaretih, kopališčih in trdnjavi, mesto pa je bilo močno poškodovano med vojno, ki traja od leta 2011. Leta 2016 so vladne sile prevzele nadzor nad mestom, ki so ga prej zasedali uporniki.

Lokalne oblasti so v sredo sporočile, da je v provinci Alep v potresu umrlo najmanj 390 ljudi, 750 je ranjenih. Porušilo se je več kot 50 stavb.

Potres, ki je dodatno poškodoval tudi trdnjavo v mestu, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je meščanom po letih spopadov prinesel dodatno bedo.

Moški, ženske in otroci, zaviti v odeje, so zbrani na ulicah ob ognjiščih. Številni spijo v avtomobilih in kombijih, parkiranih blizu kraja, kjer so stali njihovi domovi. Nekateri ljudje ležijo na golih tleh.

V ponedeljek je bila porušena stavba, v kateri je živela družina 25-letnega Jusefa, ki ne ve, kaj se je zgodilo z njegovim očetom, materjo, bratom, sestro in nečakom. Jusef od potresa v izjemno nizkih temperaturah ob ruševinah čaka na novice. Po potresu mu je po telefonu uspelo govoriti z enim od sorodnikov, nato pa ni mogel več vzpostaviti zveze. O reševanju je dejal, da reševalci preprosto nimajo dovolj opreme.

27-letni Bakr je dejal, da je eden od treh preživelih iz njihove stavbe, ki se je porušila, pri tem pa so umrli njegovi starši, brat in šest njegovih nečakov in nečakinj.

Sirski reševalci tako na območjih pod nadzorom vlade kot tistih, ki so pod nadzorom upornikov, pravijo, da je vojna izčrpala vire. Potrebujejo obsežno pomoč in težke stroje, da lahko iščejo in rešujejo preživele.

Sirska vlada je prejela pomoč več arabskih držav, vključno z Egiptom in Irakom, pa tudi pomoč ključne zaveznice Rusije, ki je v Sirijo poslala reševalne ekipe in na pomoč napotila tudi svoje vojaške sile, ki so že bile v Siriji.

Sirija za pomoč prosila tudi EU

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je medtem sporočil, da je Sirija zaprosila za pomoč z mehanizmom EU-ja za civilno zaščito.

"Davi smo prejeli zahtevo sirske vlade za pomoč prek evropskega mehanizma za civilno zaščito. To zahtevo smo delili z državami in spodbujamo jih, da prispevajo materialno pomoč, za katero prosi Sirija," je povedal Lenarčič.

Pojasnil je, da sirske oblasti prosijo za pomoč pri aktivnostih lastnih reševalnih služb za iskanje ljudi, ki so ujeti pod ruševinami, medicinsko opremo, zdravila, hrano in podobno.
"Zagotoviti je treba, da gre pomoč ljudem, ki jo potrebujejo. To bomo spremljali," je poudaril.

Obenem je zavrnil očitke, da sankcije EU-ja, ki jih je ta uvedel proti sirskim oblastem, ovirajo dostavo humanitarne pomoči Siriji.

"Kategorično zavračam navedbe, da bi sankcije EU-ja kakor koli vplivale na humanitarno pomoč. Te sankcije veljajo že od leta 2011 in so odgovor na nasilno represijo sirskega režima nad lastnim prebivalstvom, pri čemer je bilo uporabljeno tudi kemično orožje. Usmerjene so proti režimu in njegovim podpornikom ter določenim gospodarskim sektorjem, od katerih ima koristi režim," je dejal evropski komisar.

Doslej je EU Siriji pri spopadanju s posledicami ponedeljkovih potresov, v katerih je po zadnjih podatkih v državi umrlo več kot 2600 ljudi, pomagal prek partnerskih humanitarnih organizacij, ki jih finančno podpira. EU po besedah komisarja pripravlja dodatno finančno podporo tem organizacijam.

Kasneje je komisija sporočila, da je Siriji namenila tudi 3,5 milijona evrov nujne humanitarne pomoči. S to finančno pomočjo želi EU ljudem omogočiti dostop do zatočišč, vode, sanitarij in zdravstvene oskrbe ter podpreti reševalne operacije.