"Od začetka stopnjevanja napetosti 27. novembra pa do 12. decembra je je bilo po vsej državi razseljenih 1,1 milijona ljudi. Večina je žensk in otrok," je v izjavi zapisal OCHA.

Po poročanju Guardiana so napetosti večinoma zgoščene na mesto Manbidž severovzhodno od Alepa in na mešano arabsko-kurdsko mesto Deir Ez Zor na vzhodu Sirije.

Po razpadu Asadove vojske so kurdski in arabski uporniki, ki se bojujejo pod okriljem Sirskih demokratičnih sil (SDF), v poskusu zavzetja ozemlja napredovali in se ponekod spopadli z uporniškimi skupinami Sirske nacionalne vojske, ki jih podpira Turčija.

Ob posredovanju ZDA so sicer ta teden med SDF-jem in proturškimi uporniki dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Manbidžu, od koder naj bi se kurdsko zavezništvo umaknilo, a kljub temu iz mesta še naprej poročajo o spopadih.

Poveljnik SDF-ja general Mazlum Abdi, je dejal, da je ameriško posredovanje pomagalo doseči sporazum o prekinitvi ognja v Manbidžu, a da se njegove sile "še naprej upirajo in preprečujejo naraščajoče napade z zahoda Evfrata". "Naš cilj je prekiniti ogenj po vsej Siriji in vstopiti v politični proces za prihodnost države," je dejal Abdi.

Abdi je sporočil, da njegove sile "odvračajo napad" turških sil na jezu Tišrin blizu Manbidža. "Srditi spopadi se nadaljujejo zaradi strahu za jez," je dejal Abdi, pri čemer je krivdo pripisal turški vojski.

V znak enotnosti so sicer kurdske oblasti na severovzhodu Sirije napovedale, da bodo izobesile zastavo neodvisnosti, ki so jo dolgo uporabljale opozicijske sile po vsej državi, da bi "potrdili enotnost Sirije in njeno nacionalno identiteto".

Islamska država izkorišča razmere

SDF je glavni zaveznik ZDA v Siriji v boju proti džihadistični skupini Islamska država, a so vseeno v nemilosti Turčije zaradi prevladujoče vloge skupine Ljudske zaščitne enote (YPG), ki jih v Ankari imajo za podaljšek prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK).

Abdi je v pogovoru za Sky News povedal, da so bile njihove sile prisiljene ustaviti boje proti Islamski državi na vzhodu Sirije zaradi napetosti s turškimi silami. Po njegovih besedah so se džihadisti okrepili v sirski puščavi, potem ko so se prej zadrževali in skrivali na odročnih območjih, zdaj pa imajo večjo svobodo gibanja, saj nimajo težav z drugimi skupinami in niso vpleteni v konflikt z njimi.

Nova prehodna sirska vlada napoveduje uveljavitev vladavine prave in njen tiskovni predstavnik Obaid Arnaot je na državni televiziji napovedal pregon vseh, ki so zagrešili zločine nad ljudstvom, ter zagotovil spoštovanje verske in kulturne raznolikosti v Siriji.

Humanitarne organizacije opozarjajo, da zaradi kaosa po Asadovem padcu in spopadov med uporniškimi skupinami najbolj trpijo civilisti. "Razmere zaostrujejo akutno in dolgotrajno krizo s prenatrpanimi taborišči in močno poškodovano infrastrukturo ter pomanjkanjem vode, elektrike, zdravstvenega varstva, hrane in primernih zatočišč," je dejal Human Rights Watch.

Urad ZN za prehrano (WFP) je sporočil, da potrebuje 250 milijonov dolarjev za nujno pomoč razseljenim in ranljivim prebivalcem Sirije v naslednjih šestih mesecih.

Sirija je medtem še vedno tarča izraelskih napadov, zaradi česar je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres izrazil veliko zaskrbljenost. "Generalni sekretar je še posebej zaskrbljen zaradi več sto izraelskih zračnih napadov na kraje po Siriji in poudarja potrebo po ustavitvi nasilja na vseh bojiščih po Siriji," je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Izrael trdi, da napada zaloge kemičnega orožja in zračno obrambo, da bi s tem upornikom onemogočil dostop. Izrael je po padcu Asadovega režima zavzel tudi tamponsko območje na Golanskem višavju, kar je za ZN jasna kršitev premirja iz leta 1974. Dujaric je dejal, da Guterres poziva vse strani, naj izpolnjujejo obveznosti iz sporazuma.