Po navedbah Hezbolaha so se borci gibanja v jutranjih urah spopadli z izraelskimi vojaki, ko so ti poskušali prodreti v vas Adaise. Borci so izraelski patrulji "zadali izgube in jo prisilili k umiku", je sporočil Hezbolah in pozneje dodal, da potekajo tudi spopadi z izraelskimi vojaki, ki so z vzhoda vdrli v vas Marun al Ras.

Libanonska vojska medtem trdi, da so izraelske sile danes na dveh območjih vdrle na jug države, kmalu za tem pa so se umaknile. Hezbolah je poročal, da so v bližini vasi Marun al Ras ob meji z Izraelom uničili tri izraelske tanke.

Izraelska vojska je sporočila, da je bilo ubitih sedem njenih vojakov, potem ko je pred tem poročala o uboju vodje ene od vojaških enot, ki je bil prva žrtev med izraelskimi vojaki od začetka kopenske ofenzive na jug Libanona. Še sedem izraelskih vojakov je bilo ranjenih.

Prebivalce juga Libanona je izraelska vojska opozorila, naj ne potujejo z vozili s severnega območja reke Litani na južno, češ da bodo "ovirali gibanje Hezbolahovih elementov in jim preprečili izvajanje napadov". Opozorilo je bilo izdano za nedoločen čas. Reka Litani se od osrednjega Libanona vije proti jugu države, kjer se nato izliva v Sredozemsko morje.

Iz Libanona poročajo, da je Izrael zgodaj zjutraj izvedel najmanj pet napadov na južno predmestje Bejruta Daija. Izraelska vojska je izdala več ukazov za evakuacijo stavb v mestu in sporočila, da napada Hezbolah.

Novinarji Reutersa in francoske tiskovne agencije AFP so poročali o več eksplozijah in dimu na najmanj enem območju. Izrael od prejšnjega tedna redno bombardira južna predmestja glavnega libanonskega mesta.

Libanonsko gibanje je po navedbah izraelske vojske izstrelilo približno 40 raket nad mesto Safed na severu Izraela, ki je okoli 25 kilometrov oddaljeno od meje z Libanonom. Opozorilne sirene so odmevale tudi v okoliških krajih, poročil o žrtvah ali večji škodi za zdaj ni. Hezbolah je danes nad Izrael skupno izstrelil približno 100 raket.

Libanonski premier Nadžib Mikati pa je danes dejal, da je število razseljenih zaradi izraelskih napadov v Libanonu naraslo na 1,2 milijona, in ob tem znova pozval k prekinitvi ognja.

Hezbolah: Imamo dovolj borcev in orožja

Vodja Hezbolahovega medijskega urada Mohamad Afif je po poročanju Al Džazire dejal, da imajo dovolj borcev, orožja in streliva, da izraelske sile porinejo nazaj. Afif je z novinarji govoril na območju na jugu Libanona, ki je bilo tarča izraelskih napadov.

"Zagotavljamo vam, sovražniku, da je to le prva runda," je dejal Afif. Dodal je, da je Hezbolah pripravljen "žrtvovati kri in dušo za domovino z božjo milostjo".

"Kar se je zgodilo v Marunu al Ras in na drugih območjih, vključno z Odaisejem, ni nič drugega kot vrh ledene gore," je dejal. Po njegovih besedah se bo izraelska premoč v zraku "spremenila v izgube na tleh".

V torek zvečer je libanonsko ministrstvo za zdravje sporočilo, da je bilo v izraelskih napadih na Libanon v prejšnjih 24 urah ubitih najmanj 55 ljudi, 156 pa jih je bilo ranjenih. Jemenski hutijevski uporniki pa so dodali, da so izstrelili tri manevrirne rakete daleč v Izrael in te so po njihovih navedbah zadele vojaške cilje.

Izrael napovedal odziv na iranski napad

Izrael se bo odzval na iranski raketni napad, izraelske sile pa lahko udarijo kjer koli na Bližnjem vzhodu, je po torkovi izstrelitvi okoli balističnih raket nad Izrael dejal načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi.

"Odzvali se bomo. Lociramo lahko pomembne cilje ter jih natančno in močno zadenemo. Lahko dosežemo vsako lokacijo na Bližnjem vzhodu, in tisti naši sovražniki, ki tega še niso doumeli, bodo to kmalu razumeli," je Halevi dejal v videoposnetku, posnetem v letalskem oporišču v osrednjem Izraelu.

Poveljnik izraelskih oboroženih sil je ob tem potrdil, da je Iran v torek na Izrael izstrelil približno 200 raket, s čimer je posodobil prejšnjo številko 180, o kateri je sprva poročala izraelska vojska.

Ameriški portal Axios, ki se sklicuje na varnostne vire, medtem poroča, da bo Izrael v nekaj dneh izvedel "precejšnje maščevanje" za iranski raketni napad. Glede na poročanje portala bi lahko Izrael napadel infrastrukturo za črpanje nafte v Iranu in druge strateške točke. Odgovor Izraela naj bi bil precej močnejši kot napadi na Iran, ki so sledili iranskemu raketnemu napadu na Izrael aprila letos.

Medtem pa načelnik iranske vojske Mohamad Bageri napoveduje nove napade na infrastrukturo v Izraelu, če bo tarča napadov iransko ozemlje. "Če bo Izrael želel nadaljevati te zločine ali storiti kar koli proti naši suverenosti in ozemeljski celovitosti, se bo nocojšnja operacija ponovila, tarča pa bo vsa njihova infrastruktura," je dejal in dodal, da je Iranska revolucionarna garda pripravljena na ponovitev raketnega napada.

"Naše dejanje je končano, razen če se izraelski režim odloči, da privabi dodatno maščevanje. V takšnem scenariju bo naš odziv močnejši," je po torkovem obsežnem napadu na Izrael dejal iranski zunanji minister Abas Arakči.

Iranska tiskovna agencija Tasnim poroča, da je Iran ZDA sporočil, naj se ne vpletajo po raketnem napadu na Izrael.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je dejal, da Iran ne želi vojne, vendar se bo v primeru izraelskega odgovora na torkove raketne napade odzval še odločneje. ZDA in evropske države je pozval, naj Izraelu preprečijo prelivanje krvi na Bližnjem vzhodu.

"Če bo Izrael želel odgovoriti, se bomo še odločneje odzvali, k temu je zavezana Islamska republika. Ne iščemo vojne, Izrael je tisti, ki nas je prisilil, da se odzovemo," je Pezeškian dejal v Dohi na skupni novinarski konferenci s katarskim emirjem, šejkom Tamimom bin Hamadom al Tanijem.

"Sionistični režim želi s svojim umazanim delovanjem povzročiti negotovost in razširiti krizo na Bližnjem vzhodu. Od ZDA in evropskih držav želimo, da tej entiteti, ki so jo zasadile v regiji, povedo, naj preneha prelivati kri," je še dejal iranski predsednik.

Katarski emir je medtem danes opozoril, da je Izrael s svojimi napadi v Libanonu celotno regijo "prignal na rob prepada". Znova je obsodil tudi nadaljevanje izraelskih napadov v Gazi in dejal, da bo Katar kljub vsemu nadaljeval prizadevanja za prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom.

Raketa ubila enega Palestinca

Kljub številnim posnetkom na družbenih omrežjih, ki kažejo eksplozije raket, je izraelska vojska sporočila, da je prestregla večino od 180 raket, ki jih je Iran izstrelil zoper Izrael. Pri prestrezanju iranskih raket so pomagali ZDA in Združeno kraljestvo.

V napadu je bil ubit Palestinec na okupiranem Zahodnem bregu, zadeti naj bi bili šola v osrednjem Izraelu in restavracija v Tel Avivu. Izraelski zdravniki so ob tem sporočili, da sta bila zaradi šrapnelov lažje ranjena dva človeka. Še trije ljudje so bili ranjeni v Jordaniji.

Tarče iranskih napadov so bila po navedbah Iranske revolucionarne garde tri izraelska vojaška oporišča. Iranska revolucionarna garda je raketni napad označila kot odgovor na uboje vodje Hezbolaha Hasana Nasrale, političnega vodje palestinskega gibanja Hamas Ismaila Hanije in iranskega generala Abasa Nilforušana.

Nekdanji premier Izrael pozval k odločilnim napadom

Nekdanji izraelski premier Naftali Benet je pozval k odločilnim napadom na iranska jedrska poslopja, češ da je Iran zdaj izpostavljen.

"Moramo ukrepati za uničenje iranskega jedrskega programa, njegovih osrednjih energetskih poslopij in dokončno pohabiti ta teroristični režim," je sporočil Benet. "Imamo upravičen razlog. Imamo orodje. Zdaj, ko sta Hezbolah in Hamas paralizirana, je Iran izpostavljen," je na omrežju X zapisal Benet.

Izrael prepovedal vstop Guterresu

Izraelski zunanji minister Izrael Kac je sporočil, da je generalnemu sekretarju ZN-a Antoniu Guterresu prepovedal vstop v Izrael. Kot razlog je navedel to, da Guterres ni "nedvoumno obsodil" iranskega obsežnega raketnega napada na Izrael.

"Kdor ne more nedvoumno obsoditi gnusnega iranskega napada na Izrael, kot so to storile skoraj vse države sveta, si ne zasluži stopiti na izraelska tla," je na omrežju X zapisal Kac. "To je protiizraelski generalni sekretar, ki podpira teroriste, posiljevalce in morilce," je o Guterresu dejal izraelski minister.

Kac očita Guterresu tudi, da do danes še ni obsodil napada Hamasa na jugu Izraela 7. oktobra lani niti si ne prizadeva, da bi palestinsko gibanje razglasil za teroristično organizacijo. "Izrael bo še naprej branil svoje državljane in ohranjal svoje nacionalno dostojanstvo, z Antoniom Guterresem ali brez njega," je še dodal.

Guterres je sicer kmalu po torkovem raketnem napadu Irana na Izrael obsodil širjenje spopadov na Bližnjem vzhodu. Na omrežju X je zapisal, da se nasilje mora končati in da je prekinitev ognja nujna.

Guterres: Iranski napad ne bo zmanjšal trpljenja Palestincev

Pozneje je Guterres na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN-a obsodil in pojasnil, da to ne bo zmanjšalo trpljenja Palestincev ali jim kakor koli pomagalo. "Kontekst obsodbe bi moral biti dovolj jasen," je kritike, ki so mu očitali, da ni obsodil iranskega napada, zavrnil Guterres.

Varnostnemu svetu je še dejal, da je Izrael izvedel najbolj uničujočo in smrtonosno kampanjo proti Gazi, kar jih je videl v zadnjih sedmih letih svojega mandata. Trpljenje Palestincev je po njegovih besedah nepredstavljivo. Kritiziral je nasilje vseh v regiji, vključno s smrtonosnim napadom v torek v izraelskem mestu Jafa. "Skrajni čas je, da se zaustavi to bolno zaostrovanje za zaostrovanjem, ki prebivalce Bližnjega vzhoda vodi čez rob prepada," je dejal.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield je pozvala k soglasni obsodbi iranskega napada na članico ZN-a in ukrepom proti Iranski revolucionarni gardi. Iran je obtožila, da je sokriv za napad na Izrael 7. oktobra lani, ker financira, oborožuje in uri pripadnike Hamasa. Vse strani je pozvala k umiritvi razmer, a zatrdila, da so ZDA na strani Izraela in to se ne bo spremenilo.

Stalni predstavnik Francije pri ZN-u Nicholas de Riviere je obsodil iranske napade na Izrael in dejal, da je Izrael s svojim kopenskim vdorom kršil suverenost Libanona, pozval k prenehanju napadov na civiliste in zahteval prekinitev ognja, vrnitev razseljenih oseb v Izraelu in Libanonu domov, pozval k prekinitvi spopadov v Gazi in uresničitvi rešitve dveh držav. "Skrajni čas je, da Varnostni svet pokaže enotnost," je dejal.

Namestnica slovenskega veleposlanika Ondina Blokar Drobič je poudarila, da pri tem kaosu ni nedolžna nobena stran. "Ukrepi in odzivi vpletenih akterjev oddaljujejo regijo od miru in jo približujejo popolni vojni. Nobena stran se ne more znebiti krivde za kaos, ki se razvija. To je kriza povračilnih ukrepov in maščevanja, v kateri vsak udarec spodbudi naslednjega," je dejala Blokar Drobič in zahtevala nujno premirje na vseh frontah.

"Skrajni čas je, da okrepimo vlogo diplomacije in da damo prednost miru. Podpiramo vse pobude, ki bi lahko zagotovile stabilnost in mir. Poudarjamo, da je Varnostni svet predvsem odgovoren za ohranjanje miru in varnosti, regija pa je tik pred vsesplošno vojno. Zdaj je na nas, petnajsterici, ki sedimo za to mizo, da enotno pozovemo k popolni prekinitvi ognja," je dejala na zasedanju, po katerem ukrep Varnostnega sveta ni predviden.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija iranskega napada ni obsodil ali kritiziral, je pa odločno obsodil izraelski napad na Libanon. "Obstaja velika in nevarna iluzija, da bo Izrael ostal nepoškodovan v tem naraščajočem ognju," je opozoril.

Iranski veleposlanik Amir Saied Iravani je dejal, da je bil napad na Izrael sorazmeren odgovor na nenehna agresivna teroristična dejanja Izraela v zadnjih dveh mesecih. Napad je bil nujen za ponovno vzpostavitev ravnovesja in odvračanja, je zatrdil. Dodal je, da Izrael razume le jezik sile. Navrgel je še obsodbo ZDA, da podpira Izrael vojaško in politično.

Izraelski veleposlanik Danny Danon je napade označil za hladnokrvno agresijo brez primerjave. Česa takega svetni videl vse od nemškega napada na London med drugo svetovno vojno, je poudaril in napovedal, da bodo posledice. Varnostni svet je pozval, naj dojame, da se Izrael s takšno realnostjo sooča vsak dan.

Sorodna novica Libanon, nekdaj "bližnjevzhodna Švica", iz gospodarske in politične tone še v humanitarno krizo

Obsodbe Irana iz Evrope

Na raketni napad Irana so se odzvali v Evropi, kjer so dejanje Irana obsodili. "Najostreje obsojam včerajšnji napad Irana z balističnimi raketami na Izrael. Takšna dejanja ogrožajo stabilnost v regiji in povečujejo napetosti v že tako zelo nestabilnih razmerah. Vse strani pozivam, naj zaščitijo življenja nedolžnih civilistov," je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz sta obsodila napad Irana. Macron je zatrdil, da je Francija mobilizirala svoje vojaške vire na Bližnjem vzhodu, da bi se zoperstavila Teheranu. Od Hezbolaha je zahteval, naj ustavi napade na Izrael, tjega pa pozval, naj čim prej konča svoje vojaške operacije.

Elizejska palača je še sporočila, da bo Francija v kratkem organizirala "konferenco v podporo libanonskemu ljudstvu in njegovim institucijam", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Scholz je medtem opozoril, da z napadom Irana regiji grozi širši vojaški spopad. "Iranski raketni napad na Izrael je treba najostreje obsoditi," je nadaljeval in dodal, da bi Iran z napadi lahko zanetil požar na celotno območje.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je prepričan, da se je kljub napadu Irana in odprtju fronte v Libanon še vedno mogoče izogniti vojni, ki bi zajela celoten Bližnji vzhod, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Sorodna novica Slovenija državljanom odsvetuje vsa potovanja v Iran

Washington in Tel Aviv svarita Teheran

ZDA in Izrael razpravljajo o odzivu na iranski napad, pri čemer so Teheran posvarili pred hudimi posledicami. Izrael je že kmalu po napadu obljubil, da Iran ne bo ostal nekaznovan.

Ameriški predsednik Joe Biden je kmalu po iranskem napadu ponovil, da ZDA v celoti podpirajo Izrael.

Obrambni minister ZDA Lloyd Austin je obsodil dejanje Irana in povedal, da je ameriška vojska prestregla več iranskih raket. Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan pa je poudaril, da bo imel napad hude posledice.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je že kmalu po napadu opozoril, da je Iran storil veliko napako, za katero ne bo ostal nekaznovan. "Kdor koli nas napade, ga mi napademo nazaj," je izjavil in tako neposredno zagrozil Teheranu.