Kot navaja Guardian, je predlog konec prejšnjega tedna predstavnikom ZN-a v Izraelu predstavil načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi, generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres pa je bil z njim seznanjen v soboto.

Predstavniki UNRWA-ja v te pogovore niso bili vključeni, saj se izraelska vojska z njimi zaradi do zdaj še nedokazanih trditev o povezanosti nekaterih uslužbencev agencije z gibanjem Hamas noče pogovarjati.

Tamara Alrifai, predstavnica UNRWA-ja, ki je največja humanitarna organizacija na ozemlju Gaze, je dejala, da ta agencija ni bila vključena v pogovore v povezavi z usklajevanjem humanitarne pomoči v Gazi. Ob tem predstavniki te agencije opozarjajo, da bi bil prenos funkcije agencije na druge organizacije zaradi grozeče lakote lahko katastrofalen.

Po tem predlogu bi bilo od 300 do 400 uslužbencev UNRWA-ja premeščenih v drugo agencijo ZN-a, kot je Svetovni program za hrano, ali pa v novo agencijo, ki bi bila posebej ustanovljena za razdeljevanje pomoči v Gazi.

Nekateri uradniki ZN-a izraelski predlog razumejo kot poskus kampanje za uničenje UNRWA-ja. Ta je daleč največja humanitarna organizacija v Gazi, ki je v času izbruha vojne zaposlovala 13.000 uslužbencev, od katerih jih 3000 še vedno opravlja svoje delo, pa tudi več deset tisoč drugih na Zahodnem bregu in drugod po Bližnjem vzhodu. Poleg razdeljevanja hrane skrbi tudi za osnovne zdravstvene storitve, še piše Guardian.

Pogajanja o prekinitvi ognja

Izrael naj bi v nedeljo v Kairo poslal delegacijo. Predstavnik Hamasa je sporočil, da bodo najprej počakali na poročilo kairskih posrednikov o izidu pogovorov z Izraelom.

Obe strani v vojni sta ob posredovanju Katarja in Egipta pospešili pogajanja o šesttedenski prekinitvi izraelske ofenzive v zameno za izpustitev 40 od 130 talcev, ki jih Hamas še vedno zadržuje v Gazi.

Hamas si prizadeva, da bi vsak dogovor pomenil prekinitev spopadov in umik izraelskih sil. Izrael se s tem ne strinja, saj je večkrat poudaril, da je njegov namen uničenje zmogljivosti Hamasa.

Hamas prav tako želi, da bi se več sto tisoč Palestincev, ki so v prvi fazi vojne zbežali iz mesta Gaza in okoliških območij proti jugu, lahko vrnilo na sever. Eden od izraelskih uradnikov je dejal, da je Izrael pripravljen razpravljati o tem, da bi se lahko vrnili le "nekateri" razseljenci.

Pariz, Kairo in Aman pozivajo k rešitvi dveh držav

Francoski, egiptovski in jordanski zunanji minister so v soboto pozvali k "takojšnji in trajni prekinitvi" ognja in izpustitvi vseh ujetnikov, ki jih zadržujejo palestinske oborožene skupine, je poročala Al Džazira.

Na skupni novinarski konferenci v Kairu je vodja francoske diplomacije Stephane Sejourne dejal, da bo njegova vlada Varnostnemu svetu ZN-a predložila osnutek resolucije, ki bo podala "politično" rešitev vojne. Besedilo bo vključevalo mirovni načrt za rešitev dveh držav, za katerega se že dolgo zavzema mednarodna skupnost, vendar mu Netanjahujeva vlada nasprotuje.

Trije ministri so obnovili podporo svojih vlad palestinski agenciji ZN-a za begunce UNRWA, ki se spopada s pomanjkanjem sredstev, saj je več držav prekinilo financiranje organizacije zaradi izraelskih obtožb, da so bili nekateri od 13.000 članov organizacije vpleteni v napade 7. oktobra.

"Izrael ne želi le izstradati Palestincev, temveč želi uničiti edino organizacijo, ki lahko prepreči lakoto," je dejal jordanski zunanji minister Ajman Safadi.

Egiptovski zunanji minister Sameh Šukri pa je dejal, da Gaza "ne more več prenašati uničenja in humanitarnega trpljenja", in pozval Izrael, naj odpre svoje kopenske prehode in omogoči dostavo humanitarne pomoči.

Protestniki v Izraelu obtožujejo Netanjahuja

V Tel Avivu in Jeruzalemu so medtem v soboto izbruhnili novi protesti proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, zbrani so tudi pozivali k vrnitvi izraelskih talcev v domovino.

V Jeruzalemu se je na stotine protestnikov zbralo pred rezidenco premierja Netanjahuja in njegovo skrajno desno vlado obtoževalo, da ji ni uspelo rešiti 130 talcev, ki so še vedno v Gazi, od tega naj bi jih bilo 33 mrtvih.

Številni Izraelci menijo, da je glavna ovira pred podpisom dogovora s Hamasom prav Netanjahu. "Ti ljudje že več kot 175 dni pozivajo k vrnitvi ujetnikov in sprejetju dogovora. Pravijo, da je izraelska politika preprosto spodletela," je za Al Džaziro dejal Hamdah Salhut iz Tel Aviva.

Izraelska policija je v Tel Avivu aretirala 16 ljudi in uporabila vodni top, je poročal CNN.

Bombardiranje bolnišnice Al Aksa

Izraelske sile so v nedeljo napadle dvorišče bolnišnice Al Aksa v mestu Deir al Balah v osrednji Gazi. Po navedbah tamkajšnjih oblasti so letala zadela dva šotora, ki so ju uporabljali novinarji in razseljeni civilisti. Izraelska vojska medtem trdi, da je zadela poveljniški center oborožene skupine Islamski džihad. Ubiti so bili najmanj štirje ljudje.

Tiskovni predstavnik bolnišnice je povedal, da so bolniki, ranjeni in številni, ki so se v bolnišnico zatekli, v stanju panike, saj jih je strah, da bodo izraelska letala znova ciljala bolnišnično poslopje, poroča katarska televizija Al Džazira.

Kot navaja palestinska tiskovna agencija, so bili v napadu ubiti najmanj štiri ljudje, še 16 je ranjenih.

Gre za nov napad izraelskih sil na zdravstvene ustanove v Gazi in sledi obleganju bolnišnice Al Šifa na severu enklave. Kot navajajo palestinske oblasti, je bilo tam v več kot dveh tednih ubitih okoli 400 ljudi. Izraelska vojska vztraja, da palestinski borci bolnišnico, ki je bila že večkrat tarča okupacijskih sil, uporabljajo kot oporišče.

Vlada v Gazi poroča o 107 bolnikih, ki ostajajo ujeti v uničenem bolnišničnem poslopju. Notri naj bi bilo tudi okoli 60 zdravstvenih delavcev, vsi skupaj pa se spopadajo s hudim pomanjkanjem hrane, vode in zdravil, ki jih že sicer kronično primanjkuje v mestu Gaza.

Boji tudi v bližini bolnišnice Al Šifa

Izrael je sicer v petek zvečer nadaljeval zračno in kopensko bombardiranje Gaze in v zadnjih urah ubil 82 Palestincev, medtem ko so okoli glavne bolnišnice Al Šifa v mestu Gaza potekali boji, je sporočilo ministrstvo za zdravje v Gazi in dodalo, da so izraelske sile, ki nadzorujejo bolnišnico, več dni pustile 107 bolnikov brez vode, elektrike in zdravil ter zavrnile vse pozive k njihovi evakuaciji.

Oboroženi krili Hamasa in Islamskega džihada sta sporočili, da se njuni borci še naprej spopadajo z izraelskimi silami okoli pred vojno največje bolnišnice na območju Gaze in je bila pred zadnjimi spopadi ena redkih delujočih zdravstvenih ustanov na severu Gaze.

Tiskovni urad v Gazi je sporočil, da je bilo v napadih med 13-dnevnim obleganjem ubitih več kot 400 ljudi – bolnikov, beguncev in zdravstvenega osebja, je poročala Al Džazira.

Izraelska vojska je sporočila, da so njihove sile v Šifi ubile tri oborožene poveljnike Hamasa v dveh stavbah bolnišnice. Vojska je navedla, da so med akcijo našli ostrostrelske puške, puške AK-47, naboje in granate.

Izrael je dejal, da je med napadom v Al Šifi ubil in pridržal več sto oboroženih pripadnikov Hamasa in Islamskega džihada. Hamas in zdravstveno osebje zanikata kakršno koli oboroženo navzočnost v zdravstvenih ustanovah in obtožujeta Izrael, da ubija in zapira civiliste.

Izrael krši resolucijo Varnostnega sveta ZN-a

Nadaljevanje izraelskih vojaških operacij v Gazi je v neposrednem nasprotju z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a, ki je v ponedeljek pozval k takojšnjemu premirju.

Skupno število ubitih v skoraj šestmesečni izraelski ofenzivi se bliža 33.000, število mrtvih pa bi lahko skokovito naraslo zaradi lakote in širjenja bolezni, opozarjajo strokovnjaki.