Osnovo za pogajanja, pri katerih poleg ZDA posredujeta še Egipt in Katar, predstavlja okvir, ki ga je konec maja predstavil ameriški predsednik Joe Biden. Načrt v okviru popolne šest tednov trajajoče prekinitve ognja med drugim predvideva izmenjavo izraelskih talcev in Palestincev v izraelskih zaporih in nato umik izraelskih sil z vseh naseljenih območjih Gaze.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je med nedavnim obiskom v regiji poudaril nujnost sklenitve dogovora in zatrdil, da je Izrael podprl prehodni predlog, ki naj bi natančno določal tudi časovnico in lokacije izraelskega umika.
A jabolko spora sedaj predstavlja t. i. koridor Filadelfi, ozek pas ozemlja na meji med Gazo in Egiptom. Gre za 14 kilometrov dolgo območje, ki je na najožjem delu široko okrog 100 metrov, pod njem pa naj bi bili podzemni predori, ki jih Hamas uporablja za tihotapljenje orožja.
Medtem ko palestinsko gibanje Hamas zahteva popoln umik izraelske vojske, Izrael ne želi zapustiti koridorja. V kabinetu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so v četrtek vztrajali, da je njihov nadaljnji nadzor na območju nujen, da bi Hamasu preprečili ponovno oborožitev.
Hamas, ki je podprl prvoten Bidnov predlog za premirje, trdi, da je Washington v prehodnem predlogu ustregel zahtevam izraelskega premierja. Kot je ponovil predstavnik Hamasa Osama Badran, bodo sprejeli zgolj popoln umik Izraela. Vztrajanje Netanjahuja pri nadaljnjem nadzoru koridorja po njegovih besedah kaže, da dejansko zavrača sklenitev končnega dogovora.
Netanjahujev urad zanikal poročilo, da je Izrael odprt za možnost mednarodnih opazovalcev
Portal Al Arabi Al Džadid je pred tem poročal, da je izraelska delegacija v Kairu predstavila nov predlog, po katerem bi Izrael dovolil opazovalce ZN-a ob meji med Gazo in Egiptom. Izrael naj bi glede na poročilo privolil v mednarodne opazovalce na t. i. koridorju Filadelfi na jugu okupirane Gaze.
Al Arabi Al Džadid je še poročal, da načrt predvideva misijo EU-ja na mejnem prehodu Rafa med Gazo in Egiptom skupaj s palestinsko samoupravo, ki ima delni nadzor na manjšem delu okupiranega Zahodnega brega.
Glede na omenjeno poročilo bi se izraelske sile z meje postopoma umaknile.
A Netanjahujev urad je poročilo zanikal. "Poročilo, da razmišljamo o ideji razporeditve mednarodnih sil na koridorju Filadelfi, je napačno," so sporočili iz urada.
Dodali so, da premier "vztraja pri načelu, da bo Izrael nadzoroval pot" oziroma obmejni koridor na ozemlju, ki je pod izraelsko okupacijo od leta 1967.
ZDA: Dosegli smo napredek
Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby je nato po pogajanjih dejal, da so pogajalci dosegli napredek. Obenem je Hamas pozval, naj sprejme predlog, ki je bil oblikovan prejšnji teden v Dohi. Poudaril je, da bi dogovor prebivalcem Gaze zagotovil obdobje miru in okrepil dobavo humanitarne pomoči.
"Dosežen je bil napredek. Zdaj morata obe strani stopiti skupaj in si prizadevati za implementacijo. Predhodni pogovori, ki smo jih imeli sinoči v Kairu, so bili konstruktivne narave. Zato si želimo, da bi se v naslednjih dneh nadaljevali v enakem duhu," je dejal Kirby.
Ob tem je Hamas pozval, naj sprejme predlog, ki je bil oblikovan prejšnji teden v Dohi. "Razmislite o tem, kaj bo ta dogovor prinesel ljudem v Gazi. Zagotavlja jim obdobje miru in potencialni konec vojne. Zaradi prekinitve spopadov bomo imeli tudi neverjetno priložnost, da vsi mi – in mislim na vse nas, vključno z ZDA – bistveno povečamo humanitarno pomoč," je poudaril.
Dodal je še, da ZDA verjamejo, da je Netanjahu predlog sprejel.
V napadih zjutraj ubitih 12 ljudi
Al Džazira, ki se sklicuje na zdravstvene vire, medtem poroča, da je bilo v izraelskih napadih v Gazi zjutraj ubitih 12 ljudi.
Večina žrtev je v Han Junisu, Nusejratu in Deir el Balaju in okoli teh mest. En človek je bil ubit v zračnem napadu na sosesko Zejtun v mestu Gaza.
V zadnjem dnevu je bilo ubitih najmanj 47 Palestincev v Gazi. Med tarčami napadov je bila tudi šola, kamor so se zatekli razseljeni ljudje, blizu bolnišnice Mučeniki Al Akse v mestu Deir el Bala.
ZN: Razseljenih 90 odstotkov prebivalcev Gaze
ZN-ov Urad za koordinacijo humanitarnih zadev je sporočil, da je v Gazi razseljenih 90 odstotkov prebivalcev. Na območju sicer živi okoli 2,3 milijona ljudi, od tega je približno polovica otrok.
Izraelska vojska zadnjih deset mesecev prebivalcem redno ukazuje, naj se evakuirajo z območja, ki jih napada.
"Množične evakuacije v Gazi dušijo preživetje in močno omejujejo operacije dobave pomoči," je dejal humanitarni koordinator za zasedena palestinska ozemlja Muhanad Hadi.
V četrtek je izraelska vojska izdala nov ukaz za evakuacijo za dele mesta Deir el Bala, kar je povzročilo beg več tisoč ljudi. Izraelske sile so vdrle še globlje v mesto v osrednji Gazi.
Območje je bilo prej označeno za "humanitarno varno območje" za civiliste, a je izraelska vojska tam napovedala nove vojaške operacije.
Zaradi kopenskih operacij izraelske vojske v zadnjih tednih je po poročanju ameriškega časopisa Wall Street Journal več kot dva milijona ljudi stisnjenih na 39 kvadratnih kilometrih ozemlja. Cela Gaza sicer meri le 365 kvadratnih kilometrov.
Izraelski minister izrazil zavračanje palestinske države
Izrael zavrača oblikovanje palestinske države, saj bi ta bila oporišče Irana, je danes sporočil izraelski zunanji minister Izrael Kac. Izrael tako še naprej vztraja pri nezakoniti zasedbi palestinskih ozemelj.
Kac je v zapisu na družbenem omrežju X obtožil palestinsko gibanje Hamas in Iran, da sta "prevzela palestinsko vprašanje". "Palestinska država bi pomenila iransko oporišče v Gazi ter Judeji in Samariji," je zapisal zunanji minister, pri čemer je za palestinski Zahodni breg uporabil biblična naziva za to območje.
Izraelske oblasti sicer že dolgo dajejo jasno vedeti, da nimajo interesa za priznanje palestinske države, ki je prav tako ne priznava večina zahodnih držav na čelu z ZDA.
Izrael palestinska ozemlja, Gazo, Vzhodni Jeruzalem in Zahodni breg, okupira od leta 1967, tako kot sirsko Golansko planoto.
V izraelskih napadih na jugu Libanona umrlo več ljudi
V izraelskih napadih na jugu Libanona je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, med njimi otrok. Napadi so se zgodili v krajih Ata al Šab in Tajr Harfa, poročajo libanonski mediji. Medtem je gibanje Hezbolah po lastnih navedbah izvedlo povračilne napade na letalsko oporišče Meron na severu Izraela.
Izraelski brezpilotnik je z vodenima raketama zadel hišo v krajih Ajta al Šab. V napadu sta bili ubiti dve osebi, od tega en sedemletni otrok. Napadi so se zgodili tudi v kraju Tajr Harfa, kjer so po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje ubili tri ljudi. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je potrdilo, da so umrli trije njegovi pripadniki, vendar ni navedlo, kje in kdaj.
Izraelska vojska je po napadu sporočila, da so odkrili teroristično celico, ki je nameravala iz območja Tajr Harfa v južnem Libanonu izstreliti rakete proti izraelskemu ozemlju, in jo uničili.
Medtem so iz gibanja Hezbolah sporočili, da so izvedli povračilne napade na letalsko oporišče Meron na severu Izraela, kjer so ciljali nadzorno opremo.
Na obmejnih območjih Izraela in Libanona so skoraj vsakodnevno spopadi med izraelsko vojsko in Hezbolahom vse od oktobra lani, ko je izbruhnila vojna v Gazi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje